Appeal granted; death of debtor with attorney does not terminate execution proceedings.

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

Pritožbeni stroški dolžnika in upnika so nadaljnji izvršilni stroški.

[JEDRO]

Če stranka, ki ima pooblaščenca (ki mu je dana pravica, da opravlja

vsa pravdna dejanja), med izvršilnim postopkom umre, do prekinitve

postopka ne pride. Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot

zastopnik dedičev umrle stranke. Povedano velja za procesno

nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od

tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije

novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo

sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do

prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s

posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika. Pravno

nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z listino

iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, v konkretnem primeru torej s sklepom o

dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom z dne 17.1.2005 je sodišče prve stopnje svoj

sklep z dne 28.12.2004 razveljavilo in odločilo, da je dolžnik dolžan

povrniti upniku 40.392,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov v 8

dneh. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil zaradi kršitve

določb izvršilnega postopka ter predlagal, da pritožbeno sodišče

izpodbijani sklep razveljavi in odloči o pritožbi upnika z dne

4.1.2005. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim

sklepom razveljavilo svoj sklep o prekinitvi izvršilnega postopka z

dne 28.12.2004, takšno postopanje pa je nezakonito. Pritožba je

pravno sredstvo, o katerem vedno odloča višje sodišče, ne more pa o

njej odločati sodišče, ki je izdalo odločbo, zoper katero je vložena

pritožba. O pritožbi upnika je torej odločalo stvarno nepristojno

sodišče, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb

izvršilnega postopka po 4. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o

pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem

postopku - ZIZ. Poleg tega je v izpodbijanem sklepu kot dolžnik še

vedno označen M. P., čeprav je že umrl. Sodišče mora med postopkom

ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot

stranka, lahko stranka. Od upnika mora zahtevati, da predlog za

izvršbo ustrezno popravi. Umrlemu dolžniku tudi ni mogoče naložiti

povrnitve nadaljnjih izvršilnih stroškov.

S sklepom z dne 28.12.2004 je sodišče prve stopnje odločilo, da je

izvršilni postopek prekinjen s 26.4.2004, to je z dnem dolžnikove

smrti. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik zaradi bistvene

kršitve pravil postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in

predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navaja,

da je imel dolžnik v tej izvršilni zadevi pooblaščenca, odvetnika

D. P. V takšnem primeru pa se postopek nadaljuje brez

prekinitve, tudi če med postopkom stranka umre, zato ni primerna

uporaba 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožbi sta utemeljeni.

K pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 17.1.2005

Zoper sklep izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če

zakon določa drugače (1. odstavek 9. člena ZIZ). O pritožbah odloča

višje sodišče v senatu treh sodnikov (3. odstavek 6. člena ZIZ). S

tem, ko je sodišče prve stopnje o pritožbi zoper sklep, glede

katerega je posebna pritožba dovoljena (primerjaj 2. odstavek 211.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), samo odločalo, je zagrešilo

očitano bistveno kršitev določb postopka iz 4. točke 2. odstavka 339.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato

pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sklep je razveljavilo v celoti,

saj je odločitev v točki 2 izreka (o nadaljnjih izvršilnih stroških)

vezana na odločitev v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 28.12.2004.

K pritožbi upnika zoper sklep z dne 28.12.2004

Potem ko je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep, s katerim je

sodišče prve stopnje svoj lastni sklep z dne 28.12.2004 razveljavilo,

je lahko odločalo o pritožbi upnika zoper sklep o prekinitvi

postopka. Če stranka med izvršilnim postopkom umre, pa ni imela

pooblaščenca, se izvršilni postopek prekine, če pa je umrla stranka

imela pooblaščenca, do prekinitve postopka ne pride (1. točka 1.

odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblaščenec

opravlja še naprej svojo funkcijo kot zastopnik dedičev umrle stranke

(1. odstavek 100. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem ko je

sodišče prve stopnje postopek prekinilo na podlagi 1. točke 1.

odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bistveno kršilo

določbe postopka, saj je to vplivalo na pravilnost in zakonitost

izpodbijanega sklepa (1. odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 366.

členom ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi

ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ).

Povedano velja za procesno nadaljevanje izvršbe in za procesni

položaj stranke v postopku. Od tega vprašanja je potrebno ločiti

vprašanje pasivne legitimacije novega dolžnika (dediča) v

materialnopravnem smislu. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v

nadaljevanju postopka, kljub temu, da do prekinitve ni prišlo,

odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s posebnim sklepom z

možnostjo ugovora novega dolžnika (primerjaj odločbo Ustavnega

sodišča RS, št. UP-521/02, z dne 23.9.2004, zlasti točka 11

obrazložitve). Pravno nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo

biti izkazano z javno listino (1. odstavek v zvezi s 4. odstavkom 24.

člena ZIZ), v konkretnem primeru torej s sklepom o dedovanju.

Ker sta dolžnik in upnik s pritožbo uspela, so njuni pritožbeni

stroški nadaljnji izvršilni stroški, ki jih bo v nadaljevanju

odmerilo sodišče prve stopnje (1. odstavek 154. člena v zvezi s 3.

odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).