Costs must be claimed immediately upon knowledge; 30-day deadline is only a maximum limit.

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

rok po končanju postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 07.02.2005, opr.

št. In 1998/00276-52, zavrglo upnikov predlog za odmero stroškov

deložacije v znesku 55.109,00 SIT.

Zoper izdani sklep je upnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da ne

sprejema zaključka prvostopenjskega sodišča, da je s tem, ko je bila

08.01.1999 deložacija opravljena, izgubil pravico terjati povrnitev

nastalih stroškov. V skladu s 7. odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi

in zavarovanju je namreč treba povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko

nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po

končanem ali ustavljenem postopku. V tem postopku je upnik predlagal

izpraznitev stanovanja ter rubež, cenitev in prodajo dolžnikovih

premičnin, s čimer naj bi se poplačali stroški. Deložacija je bila

opravljena 08.01.1999, postopek za izterjavo stroškov pa ni bil

opravljen in se izvršba v tem delu nadaljuje z novim izvršilnim

sredstvom. Stroški deložacije so izvršilni stroški, ki jih upnik

lahko sam priglasi do konca izvršilnega postopka, zato meni, da jih

je priglasil pravočasno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi

ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu

sodišču v nov postopek oziroma da izpodbijani sklep spremeni in

upnikovemu predlogu ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je upnikova ugotovitev v pritožbi, da izvršilni postopek še

vedno teče, saj sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na izterjavo

stroškov pravdnega postopka, še ni bil realiziran, materialnopravno

zmotno pa je njegovo stališče, da lahko povračilo stroškov vselej

zahteva do konca izvršilnega postopka. V skladu z določbo 7. odstavka

38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98, s

kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) se mora

povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova

višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem

izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja,

po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. V

skladu z navedeno določbo je treba povračilo stroškov torej zahtevati

takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do

izteka tridesetnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Rok

tridesetih dni namreč ZIZ določa kot skrajni rok, v katerem se

povračilo lahko zahteva. Povedano drugače: če do izteka tega roka ni

znana višina stroškov, ugasne pravica zahtevati njihovo povračilo. Če

pa je višina znana že prej, je treba povračilo zahtevati takoj, sicer

se stroški ne priznajo.

Sodišče prve stopnje je v obrazožitvi izpodbijanega sklepa pravilno

ugotovilo, da že iz same upnikove zahteve za povračilo stroškov

izhaja, da je bila višina stroškov znana najkasneje 03.12.1998 - s

tega dne je zadnji izmed računov, na podlagi katerih upnik zahteva

povračilo - upnik pa je povračilo stroškov zahteval 27.07.1999. Ker

iz samih upnikovih trditev izhaja, da predloga ni vložil takoj, ko so

stroški nastali in je bila znana njihova višina, je odločitev

prvostopenjskega sodišča, da se njegov predlog zavrže, pravilna.

Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo na podlagi 2. točke 365.

člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno

prečiščeno besedilo) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in izpodbijani

sklep potrdilo.