Appeal dismissed; debtor's lack of assets claim insufficient without specific legal grounds under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of her objection to enforcement. The debtor argued she had no assets and was unemployed, but the court found her objection lacked the required legal reasoning under Article 53 of the Enforcement Act. Since she merely repeated her claim without citing specific legal grounds or evidence to stop the enforcement, the objection was deemed unfounded and the appeal was rejected.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement Act; Article 55 of the Enforcement Act; A debtor's objection to enforcement must be reasoned and cite specific legal grounds; mere assertions of lack of assets without legal basis or evidence do not constitute a valid objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor
zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je
zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko
preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s
katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem
primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru
navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko
seglo z izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
S sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen
(neobrazložen) ugovor dolžnice.
Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnica. Sklicuje se na svoje
socialno in premoženjsko stanje. Poudarja, da nima premoženja in da
je brez zaposlitve. Za zaposlitev nima možnosti, ker je prestara.
Dobiva le minimalno nadomestilo. Prosi, da se ji obrazloži 53. člen
ZIZ. Obrazloži naj se ji tudi, kakšno dokumentacijo potrebuje za
oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor
zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je
zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko
preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s
katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem
primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru
navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko
seglo z izvršbo. Takšne njene trditve so bile demantirane že na
podlagi dejstva, da je upnik predlogu za izvršbo priložil tudi
zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je dolžnica
solastnica do ene tretjine nepremičnine - vl.štev. ... k.o. Kočevje,
predlagal pa je tudi poizvedbe pri KDD o morebitnih dolžničinih
nematerializiranih vrednostnih papirjih v centralnem registru.
Dolžničine trditve v ugovoru pa tudi ne predstavljajo kakšnega
ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ, s katerimi bi lahko dolžnica v
konkretnem primeru dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi oziroma
njeno ustavitev. To pomeni, da dolžnica v ugovoru ni navajala pravno
relevantnih dejstev, s katerimi bi lahko dosegla razveljavitev sklepa
o izvršbi. Če se bo namreč v nadaljevanju izvršilnega postopka res
izkazalo, da dolžnica nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo
še mogoče seči z izvršbo, oziroma tudi ni oziroma ne bo pridobila
kakšnega novega premoženja, bo pač izvršba upnika neuspešna in se
upnik v tem izvršilnem postopku ne bo mogel poplačati za svojo
terjatev. Ne predstavljajo pa dolžničine trditve, ki jih ponavlja
tudi v pritožbi, ovire za nadaljevanje te izvršbe na podlagi
aktivnosti sodišča v zvezi z upnikovimi predlogi za poizvedbe o
dolžničinem premoženju (glej že zgoraj omenjeni upnikov predlog za
poizvedbe pri KDD o morebitnih dolžničinih vrednostnih papirjih),
oziroma ustreznimi upnikovimi aktivnostmi pri iskanju morebitnega
dolžničinega premoženja.
Sodišče prve stopnje je torej ob povedanem pravilno odločilo, da je
dolžničin ugovor neutemeljen (neobrazložen) in ga je kot takšnega
zavrnilo. Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti
in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v
zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).
O dolžničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa bo
odločalo sodišče prve stopnje, ki bo dolžnico tudi podučilo, kakšne
listine mora predložiti za utemeljitev svojega predloga (člen 169 ZPP
v zvezi s 15. členom ZIZ).