Appeal allowed: Mortgage extinguished when secured debt expired due to company dissolution and preclusion.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

[JEDRO]

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena

Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko

zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154.

člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in

zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se

nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe

oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o

izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni

mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica

dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti

družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni

dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj

zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen

zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je

stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj

zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi

prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha. Pri tem

prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba ustavi, ne pomeni pa

izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica na ustrezen način v

pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris hipoteke sta tako po

določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče pre stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor

dolžnice, zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe in odmerilo

nadaljnje izvršilne stroške upnika.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnica iz vseh pritožbenih

razlogov. Zastavna pravica je bila ustanovljena na podlagi zapisnika

o overovitvi sporazuma sodniku in nato je bila vpisana hipoteka v

zemljiško knjigo. Hipoteka je bila ustanovljena v zavarovanje

terjatve, pri kateri je bila upnica kreditodajalec, dolžnik pa

podjetje S. E. d.o.o., ki je prenehala obstajati, upnica pan i v

zakonito določenem roku uveljavljala terjatve do družbenic. Zato je

prenehala terjatev iz naslova pogodbe, ki je bila zavarovana s

hipoteko. Sklep o izbrisu družbe je bil objavljen v Uradnem listu RS

12/02, z dne 14.2.2002. Skladno z določili Zakona o finančnem

poslovanju se v primeru izbrisa družbe šteje, da so družbeniki podali

izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD. Po tej

določbi upniki uveljavljajo terjatev do družbenikov v enem letu po

objavi sklepa o izbrisu družbe in gre za enoletni preklizivni rok.

Nato terjatev upnika preneha oziroma ugasne. Na to se sklicuje

dolžnica na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg

1186/2003. S tem, ko je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra,

upnica pa ni uveljavljala terjatve do družbenice, je upničina

terjatev prenehala. Bistveno za zastavno pravico je akcesornost

zastavne pravice v povezavi z glavno terjatvijo. Pritožuje se tudi

zoper odlog izvršbe, saj bi dolžnici z izvršbo na njeno družinsko

hišo gotovo nastala nenadomestljiva škoda. Dolžnica predlaga odlog

izvršbe do konca postopka pri tem izvršilnem sredstvu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor in posledično odlog izvršbe,

ker je menilo, da dolžničin ugovor po izteku roka ni utemeljen.

Ugotovilo je, da v ugovoru po izteku roka dolžnica ugovarja

prenehanje terjatve, ker je prenehala terjatev do družbe oziroma

prvotne dolžnice po pogodbi med upnikom in družbo S. E. d.o.o.

Sodišče se je oprlo na določbo 359. člena ZOR, po katerem s smrtjo

ali prenehanjem pravne osebe preneha le tista obveznost, ki je

nastala glede na osebne lastnosti katere od pogodbenih strank, ali

glede na osebne sposobnosti dolžnika. Ni pa presojalo dolžničinega

ugovora v smeri specialnega predpisa, da je z opustitvijo

uveljavljanja terjatev do družbenice v enem letu po objavi izbrisa

družbe iz registra prenehala (ex lege) terjatev upnika. Če preneha

terjatev upnika, ker je zaradi prekluzije izgubil uveljavljati to

pravico (2. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah),

izgubi upnik to pravico tako proti dolžniku kot proti zastavnemu

dolžniku, to je dolžnici.

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena

Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko

zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154.

člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in

zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se

nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe

oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o

izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni

mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica

dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti

družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni

dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj

zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen

zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je

stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj

zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi

prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha (prim.

Tratnik M. Komentar stvarnopravnega zakonika, GV Založba Ljubljana,

2004, stan 597). Pri tem prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba

ustavi, ne pomeni pa izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica

na ustrezen način v pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris

hipoteke sta tako po določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.

Postopek prenehanja pravne osebe po skrajšanem postopku po Zakonu o

finančnem poslovanju podjetij lahko primerjamo s posledicami

stečajnega postopka po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji. Če zastavni upnik v stečajnem postopku ne priglasi

terjatve, ne more pridobiti ločitvene pravice v stečajnemu postopku

in je prekludiran (prim. tudi Plavšak N. Zakon o prisilni poravnavi,

stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV, Ljubljana 1997, stan 257 in

naslednji). Zato je lahko ugovor dolžnice utemeljen.

Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega materialnopravnega

izhodišča, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (355.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali držijo

dolžničine navedbe, da je upnik zamudil nadaljevanje proti dolžnici

in je s tem prišlo do prenehanja terjatve proti dolžnici in zato tudi

proti zastavni dolžnici.

Ker dolžnica utemeljeno opozarja, da je prodaja njenega doma lahko

okoliščina, ki pomeni nenadomestljivo škodo, je zaradi razveljavitve

odločitve sodišča prve stopnje o ugovoru, bilo treba razveljaviti

tudi sklep o zavrnitvi odloga izršbe in tudi odločitev o pravdnih

stroških.

Izrek o stroških temelji na določbi 166. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZIZ.