Appeal allowed: Mortgage extinguished when secured debt expired due to company dissolution and preclusion.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment, ordering a retrial to determine if the secured debt expired due to company dissolution and preclusion. The appellant argued that the mortgage accessory to the debt ceased to exist when the creditor failed to claim against the dissolved company within the statutory period. The court agreed, noting that while the debt's expiration stops enforcement, it does not automatically erase the mortgage entry, which requires a separate legal action.
Legislator headnote
AI generated1. točka 154. člen SPZ; 2. točka 154. člen SPZ; 56. člen ZIZ: A mortgage is accessory to the secured claim and extinguishes if the claim ceases to exist due to preclusion or legal dissolution, though this does not automatically mandate the removal of the mortgage entry from the land register.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve
stopnje v ponovno odločanje.
Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.
[JEDRO]
Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena
Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko
zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154.
člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in
zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se
nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe
oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o
izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni
mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica
dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti
družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni
dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj
zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen
zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je
stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj
zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi
prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha. Pri tem
prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba ustavi, ne pomeni pa
izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica na ustrezen način v
pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris hipoteke sta tako po
določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče pre stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor
dolžnice, zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe in odmerilo
nadaljnje izvršilne stroške upnika.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnica iz vseh pritožbenih
razlogov. Zastavna pravica je bila ustanovljena na podlagi zapisnika
o overovitvi sporazuma sodniku in nato je bila vpisana hipoteka v
zemljiško knjigo. Hipoteka je bila ustanovljena v zavarovanje
terjatve, pri kateri je bila upnica kreditodajalec, dolžnik pa
podjetje S. E. d.o.o., ki je prenehala obstajati, upnica pan i v
zakonito določenem roku uveljavljala terjatve do družbenic. Zato je
prenehala terjatev iz naslova pogodbe, ki je bila zavarovana s
hipoteko. Sklep o izbrisu družbe je bil objavljen v Uradnem listu RS
12/02, z dne 14.2.2002. Skladno z določili Zakona o finančnem
poslovanju se v primeru izbrisa družbe šteje, da so družbeniki podali
izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD. Po tej
določbi upniki uveljavljajo terjatev do družbenikov v enem letu po
objavi sklepa o izbrisu družbe in gre za enoletni preklizivni rok.
Nato terjatev upnika preneha oziroma ugasne. Na to se sklicuje
dolžnica na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg
1186/2003. S tem, ko je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra,
upnica pa ni uveljavljala terjatve do družbenice, je upničina
terjatev prenehala. Bistveno za zastavno pravico je akcesornost
zastavne pravice v povezavi z glavno terjatvijo. Pritožuje se tudi
zoper odlog izvršbe, saj bi dolžnici z izvršbo na njeno družinsko
hišo gotovo nastala nenadomestljiva škoda. Dolžnica predlaga odlog
izvršbe do konca postopka pri tem izvršilnem sredstvu.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor in posledično odlog izvršbe,
ker je menilo, da dolžničin ugovor po izteku roka ni utemeljen.
Ugotovilo je, da v ugovoru po izteku roka dolžnica ugovarja
prenehanje terjatve, ker je prenehala terjatev do družbe oziroma
prvotne dolžnice po pogodbi med upnikom in družbo S. E. d.o.o.
Sodišče se je oprlo na določbo 359. člena ZOR, po katerem s smrtjo
ali prenehanjem pravne osebe preneha le tista obveznost, ki je
nastala glede na osebne lastnosti katere od pogodbenih strank, ali
glede na osebne sposobnosti dolžnika. Ni pa presojalo dolžničinega
ugovora v smeri specialnega predpisa, da je z opustitvijo
uveljavljanja terjatev do družbenice v enem letu po objavi izbrisa
družbe iz registra prenehala (ex lege) terjatev upnika. Če preneha
terjatev upnika, ker je zaradi prekluzije izgubil uveljavljati to
pravico (2. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah),
izgubi upnik to pravico tako proti dolžniku kot proti zastavnemu
dolžniku, to je dolžnici.
Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena
Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko
zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154.
člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in
zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se
nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe
oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o
izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni
mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica
dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti
družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni
dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj
zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen
zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je
stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj
zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi
prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha (prim.
Tratnik M. Komentar stvarnopravnega zakonika, GV Založba Ljubljana,
2004, stan 597). Pri tem prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba
ustavi, ne pomeni pa izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica
na ustrezen način v pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris
hipoteke sta tako po določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.
Postopek prenehanja pravne osebe po skrajšanem postopku po Zakonu o
finančnem poslovanju podjetij lahko primerjamo s posledicami
stečajnega postopka po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji. Če zastavni upnik v stečajnem postopku ne priglasi
terjatve, ne more pridobiti ločitvene pravice v stečajnemu postopku
in je prekludiran (prim. tudi Plavšak N. Zakon o prisilni poravnavi,
stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV, Ljubljana 1997, stan 257 in
naslednji). Zato je lahko ugovor dolžnice utemeljen.
Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega materialnopravnega
izhodišča, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (355.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali držijo
dolžničine navedbe, da je upnik zamudil nadaljevanje proti dolžnici
in je s tem prišlo do prenehanja terjatve proti dolžnici in zato tudi
proti zastavni dolžnici.
Ker dolžnica utemeljeno opozarja, da je prodaja njenega doma lahko
okoliščina, ki pomeni nenadomestljivo škodo, je zaradi razveljavitve
odločitve sodišča prve stopnje o ugovoru, bilo treba razveljaviti
tudi sklep o zavrnitvi odloga izršbe in tudi odločitev o pravdnih
stroških.
Izrek o stroških temelji na določbi 166. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ.