Third parties allowed to prove ownership in enforcement proceedings via court action.

Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 1.

izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 27.9.2004.

Pritožbi tretjih se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 28.9.2004

spremeni tako, da se tretje - B. ., L. E. in Z. Z. napoti, da v roku

30 dni od prejema tega sklepa zoper upnika sprožijo pravdo na

ugotovitev, da izvršba na nepremičnino parc. št. 477/22, vpisano pri

vl. št. 4753 k.o. Trnovsko predmestje, ni dopustna.

O pritožbenih stroških tretjih bo odločalo sodišče prve stopnje.

[JEDRO]

S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

dokazujejo v pravdi.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom opr. št. In 2000/00020-32 z dne 27.9.2004 je sodišče prve

stopnje zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi opr.št. In

2000/00020 z dne 13.3.2000 (točka 1. izreka), kot je nadalje zavrnilo

tudi njegov predlog, naj se izvršba dovoli za drugo sredstvo izvršbe

(točka 2. izreka).

S sklepom opr.št. In 2000/00020-33 z dne 28.9.2004 pa je sodišče prve

stopnje zavrnilo ugovor tretjih.

Proti sklepu z dne 27.9.2004 se pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse

pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (Ur.l. RS št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo, ZPP)

ter pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep ustrezno

spremeni, podredno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev

zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi ostaja sporno

le, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dolžnikove

ugovorne navedbe, češ da sam ni lastnik nepremičnine, ki je predmet

izvršbe, z obrazložitvijo, da za takšen ugovor nima pravnega

interesa.

Proti sklepu z dne 28.9.2004 pa se pritožujejo tretje, ravno tako iz

vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. V prvi vrsti

izpostavljajo dejstvo, da upnik na njihov ugovor ni odgovoril, zaradi

česar bi moralo sodišče prve stopnje skladno z določbo 1. odstavka

65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 s

spr.; ZIZ) sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti. V

nadaljevanju pa poudarjajo, da so (so)lastnice sporne nepremičnine,

kar so tudi izkazale s predložitvijo notarsko overjenih kupoprodajnih

pogodb, sklenjenih v času pred uvedbo predmetnega izvršilnega

postopka, nepremičnine pa so tudi prejele v posest. Grajajo zaključek

prvostopnega sodišča, da lahko svojo lastninsko pravico dokazujejo le

z vpisom v zemljiško knjigo. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, na

katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, za

izvršilni postopek ne more veljati, saj upnik zastavne pravice ni

pridobil na podlagi pravnega posla, temveč z zaznambo sklepa o

izvršbi v zemljiški knjigi, torej na podlagi zakona. Da vpis v

zemljiško knjigo v konkretni zadevi ne more biti pogoj za obstoj

njihove lastninske pravice, pa utemeljujejo tudi z navedbami, da

lahko sodišče skladno z določbo 168. člena ZIZ dovoli tudi izvršbo

na nepremičnino, ki v zemljiški knjigi še ni vpisana na dolžnika. Po

povedanem predlagajo, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep

spremeni tako, da njihovemu ugovoru ugodi, izpodbijani sklep o

izvršbi razveljavi ter predmetni izvršilni postopek ustavi oziroma da

izreče izvršbo za nedopustno. Priglašajo tudi stroške izvršilnega

postopka.

Pritožba dolžnika ni utemeljena, medtem ko je pritožba tretjih

utemeljena.

K pritožbi dolžnika:

Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje stališču sodišča prve

stopnje, da namreč dolžnik ne more uveljavljati ugovora, češ da ima

na predmetu izvršbe nekdo tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, saj

za to nima pravnega interesa. Takšen ugovor lahko uveljavlja le

tretji, ki na ta način izločuje svoj predmet iz izvršbe. Pritožbo je

bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. in 366. členom

ZPP ter 15. členom ZIZ), saj pritožbeno sodišče v napadenem sklepu

tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je po 2. odstavku 350.

člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

K pritožbi tretjih:

Ker so tretje ugovor z dne 21.3.2002 vložile pred uveljavitvijo

novele ZIZ-A (Ur.l. RS, št. 75/02, ki je v veljavi od 21.9.2002), je

treba glede na prehodno določbo 122. člena ZIZ-A za odločitev o

utemeljenosti njihovega ugovora uporabiti pred novelo veljavne

določbe 64., 65. in 66. člena ZIZ.

Po določbi 1. odstavka 64. člena ZIZ lahko tisti, ki verjetno izkaže,

da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži

ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo

na ta predmet izreče za nedopustno. Če upnik v roku na ugovor ne

odgovori ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na

okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in

ustavi izvršbo (1. odst. 65. člena ZIZ); če pa upnik v danem roku

izjavi, da ugovoru nasprotuje, napoti sodišče vložnika, naj v

določenem roku začne zoper upnika pravdo na ugotovitev, da izvršba na

tem predmetu ni dopustna (2. odst. 65. člena ZIZ). Če pravdno sodišče

s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba na določen predmet ni

dopustna, izvršilno sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in

razveljavi sklep o izvršbi (5. odst. 65. člena ZIZ).

Pritožbenim izvajanjem, da upnik na ugovor ni odgovoril ter da je

treba sklep o izvršbi že iz tega razloga razveljaviti in izvršbo

ustaviti, ni mogoče pritrditi. Res je sicer, da je upnik vlogo

naslovil kot odgovor na ugovor dolžnika, vendar pa iz njene vsebine

vendarle izhaja, da nasprotuje tudi ugovoru tretjih, zato situacija

po 1. odstavku 65. člena ZIZ ni podana in je sodišče prve stopnje

glede na nasprotovanje upnika pravilno presojalo, ali so tretje

zatrjevano pravico, ki naj bi preprečevala izvršbo, verjetno

izkazale. Pritrditi pa je treba pritožbi, da je zaključek sodišča

prve stopnje, da ni tako, pravno zmoten. Glede na to, da so tretje v

dokaz zatrjevane (so)lastninske pravice predložile izvod notarsko

overjenih kupoprodajnih pogodb, ki se bile sklenjene pred začetkom

predmetnega izvršilnega postopka ter da zatrjujejo tudi posest

spornih nepremičnin, kot tudi, da so pri zemljiški knjigi že vložile

predlog za vknjižbo njihove lastninske pravice, je treba po oceni

pritožbenega sodišča zaključiti, da so obstoj zatrjevane pravice

vendarle vsaj verjetno izkazale. Stvar presoje pravdnega sodišča (če

bodo tretje pravdo sprožile) pa je, ali so s takšno trditveno in

dokazno podlago obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala

izvršbo, tudi dokazale. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da je sicer

treba pritrditi tudi pritožbenemu pravnemu naziranju, da se namreč na

načelo zaupanja v zemljiško knjigo in dobro vero lahko sklicuje le

tisti, ki je pridobil zastavno pravico na pravnoposlovni podlagi, ne

pa tisti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o

izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku (prim. odločbo

Ustavnega sodišča RS, opr.št. Up-128/03-27 z dne 27.1.2005). Da

pravice tretjih, da izločajo sporno nepremičnino iz izvršbe, ni

mogoče povsem izključiti, čeravno v zemljiški knjigi še niso

vknjižene kot lastnice, temveč jim je treba omogočiti dokaz

zatrjevane izločitvene pravice v pravdi, pa, kot opozarja pritožba,

tudi po oceni pritožbenega sodišča izhaja tudi iz smiselne razlage

določbe 3. odstavka 168. člena ZIZ.

Po povedanem je bilo treba pritožbi tretjih ugoditi ter izpodbijani

sklep spremeniti tako, da se tretje napoti na pot pravde (3. točka

365. člena ZPP v zvezi s 4. točko 358. člena in 366. členom ZPP ter

15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tretjih ni odločalo, ker v

tej fazi postopka še ni jasno, ali gre za stroške, ki jih je upnik

tretjim neutemeljeno povzročil (čl. 38/6 ZIZ).