Inheritance court rejects appeal; inheritance agreement must be challenged via separate lawsuit, not appeal against inheritance decree.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dedni dogovor, naveden v sklepu o dedovanju, je mogoče izpodbijati s

tožbo, ne pa s pritožbo zoper ta sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje za dedinji

po pokojnem M. S. proglasilo njegovo izvenzakonsko družico B.V. M. in

njegovo hčerko N. S., vsako do 1/2. V sklep je povzelo njun dedni

dogovor o razdelitvi zapuščinskega premoženja.

Proti sklepu se pritožuje dedinja N. S., ki navaja, da nepošteno

razdelitev odklanja, ker je očitno povsem izigrana. Šele na

zapuščinski obravnavi je bil prečitan seznam zapuščine, prej ji

vpogled ni bil omogočen, očitno je bilo marsikaj iz stanovanja

odnešeno, ostalo pa v dokaj mizernem stanju. Glede previsokih

pogrebnih stroškov 500.000,00 SIT, bi morala B. M. poprej

kontaktirati z njo, saj naj bi jih pritožnica nosila polovico.

Prijavila je tudi bistveno napačno vrednost delnic, nato pa

manipulirala s stroški pogreba, tako da bi pritožnici pripadla le 1/3

delnic. Omenja še pokroviteljski in nesramen odnos očetove partnerke

do nje na terenu. V prilogi, vloženi po izteku pritožbenega roka,

zapustnikova hči prosi za taksno oprostitev, sicer pa dokaj podrobno

opisuje okoliščine, zaradi katerih meni, da je z dogovorjeno

delitvijo zapuščine prikrajšana in predlaga ponovno razpravo o

razdelitvi očetovih umetniških del. Odklanja tudi plačilo polovice

pogrebnih stroškov, ki ga od nje terja sodedinja, saj so pretirani in

jih ne zmore, želi pa polovični delež od delnic na borzi, od katerih

so bili stroški pogreba odšteti. Podaja svoj novi predlog za delitev

umetniških del.

Pritožba ni utemeljena.

Vsebine prepozno vložene "priloge k pritožbi", ki dejansko

predstavlja dopolnitev pritožbenih navedb, ni dopustno upoštevati,

saj bi bilo sicer poseženo v pravice sodedinje, ki se opirajo na

izpodbijani sklep (3. odstavek 173. člena Zakona o dedovanju - ZD).

Ne glede na to je že iz same pravočasne pritožbe, ki sicer ne podaja

določnega pritožbenega predloga, mogoče razbrati, da se pritožnica

predvsem ne strinja z delitvijo zapuščine, za kakršno sta se s

sodedinjo dogovorili, ker meni, da je z njo prikrajšana, oz.

izigrana. Ker je ta delitev vsebovana v dednem dogovoru, ki je po

svoji naravi pogodba, ne glede na to, da je povzet v sklepu o

dedovanju, je ni dopustno izpodbijati s pritožbo zoper ta sklep,

ampak le s posebno tožbo. To velja tako za umetniška dela kot za

vrednostne papirje, saj je vse to premoženje predmet dednega

dogovora. Iz tega pa tudi ni razvidno, da bi dedinji pogrebne stroške

poračunali pri delitvi delnic, kar smiselno omenja pritožnica. Če je

za tako delitev šlo, pa se pritožnica z njo ne strinja, velja tudi v

tej smeri že obrazloženo o možnosti izpodbijanja dogovora. Morebitne

drugačne medsebojne zahtevke oz. terjatve iz naslova višine in

plačila pogrebnih stroškov bosta sicer dedinji morali v primeru

nesporazumov uveljavljati v drugih postopkih.

Pritožbo je bilo torej treba zavrniti in izpodbijani sklep o

dedovanju potrditi kot pravilen in zakonit (čl. 365, tč. 2 ZPP v

zvezi s členom 163 ZD).

Za odločitev o predlagani taksni oprostitvi je pristojno sodišče prve

stopnje (člen 169/1 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).