Appeal allowed: Denationalization decision not required for compensation claim; preliminary issue must be resolved first.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed a claim for compensation under Article 73 of the Denationalization Act because no denationalization decision had been issued, citing a settlement that withdrew the claim. The appellant argued that a settlement does not preclude a compensation claim and that the law encourages such agreements. The appellate court found the lower court misapplied the law, ruling that a decision is not a prerequisite for compensation but that the obligation to return property must be established as a preliminary issue before the claim can proceed.
Legislator headnote
AI generatedArticle 73 of the Denationalization Act; Article 8 and 9 of the Non-Contentious Procedure Act: A denationalization decision is not a condition for claiming compensation from a debtor, but the court must first resolve the preliminary question of whether the debtor is obligated to return the property, potentially referring the matter to a contentious court if facts are disputed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Če denacionalizacijski postopek ni bil zaključen z izdajo
denacionalizacijske odločbe, temveč je bil zaradi sklenitve poravnave
in posledičnega umika zahteve za denacionalizacijo s strani
denacionalizacijskega upravičenca ustavljen, to dejstvo samo zase še
ne more biti razlog za zavrnitev zahteve zavezanca za vračilo
premoženja, da se mu določi odškodnina po 73. členu ZDen, temveč mora
sodišče v takem primeru kot predhodno vprašanje samo rešiti vprašanje
(oziroma v primeru spornih dejstev udeleženca za razrešitev tega
predhodnega vprašanja napotiti na pot pravde), ali bi bil
predlagatelj kot zavezanec po določbah ZDen premoženje, glede
katerega zahteva izplačilo odškodnine, res dolžan vrniti
denacionalizcijskemu upravičencu, saj na matičnem področju o tem ni
bilo meritorno odločeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog
predlagatelja za določitev odškodnine po 73. členu Zakona o
denacionalizaciji (Ur.l. RS št. 27/91 s spr.; v nadaljevanju ZDen),
ker je štelo, da mora biti za izplačilo odškodnine po citirani
določbi ZDen izpolnjen pogoj izdane denacionalizacijske odločbe, ki
pa v denacionalizacijski postopku po pok. denacionalizacijski
upravičenki J. K. nikoli ni bila izdana, saj je bil postopek
zaradi umika zahteve za denacionalizacijo s strani predlagateljev
ustavljen, češ da naj bi bila zadeva z denacionalizacijskim
zavezancem (predlagateljem v tej zadevi) rešena s poravnavo.
Zoper takšen sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja
pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj
pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek. Po njegovem mnenju je sodišče
prve stopnje določbo 73. člena ZDen napačno razlagalo, ko je štelo,
da je izdana denacionalizacijska odločba pogoj za določitev
odškodnine po tej določbi. Denacionalizacijski postopek, ki je bil
sicer v teku, se je na zakonit način končal s tem, ko so udeleženci
sklenili poravnavo, po kateri so se upravičenci zavezali umakniti
zahtevo za denacionalizacijo. Takšne poravnave, kot so jo sklenili,
ni prepovedoval noben predpis, ravno nasprotno, ZDen je stranke
spodbujal k sklepanju poravnav. Predlagatelj pa zgolj zato, ker je s
sklenitvijo poravnave zadevo sporazumno rešil, ne more biti na
slabšem od drugih denacionalizacijskih zavezancev.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri
pritožbenih navedb ugotavlja, da so pritožbeni očitki o zmotni
uporabi materialnega prava utemeljeni. Po določbi 1. odstavka 73.
člena ZDen gre zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah
tega zakona nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po
predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni
lastnini. ZDen kot pogoj za določitev odškodnine zavezancem za
vračilo premoženja torej določa le, da so ti nepremičnine
morali vrniti po njegovih določbah, ne pa, da bi morala biti
izdana odločba v denacionalizacijskem postopku. Res je
sicer, da v primeru, kot je konkretni, ko
denacionalizacijska odločba ni bila izdana, (zaenkrat) ni
jasno, ali bi bil predlagatelj nepremičnine, za katere
zahteva odškodnino, po določbah ZDen res dolžan vrniti
denacionalizacijski upravičenki, vendar pa bi moralo sodišče
prve stopnje, glede na to, da o tem vprašanju na matičnem
področju z dokončno in pravnomočno odločbo ni bilo odločeno,
to vprašanje, ki predstavlja predhodno vprašanje v tej
zadevi, samo rešiti (prim. 8. člen Zakona o nepravdnem
postopku; Ur.l. SRS, št. 30/86 s spr.; ZNP) oziroma v
primeru, če bi se pri reševanju predhodnega vprašanja ugotovilo, da
so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev
predhodnega vprašanja, postopek prekiniti in tistega udeleženca,
katerega pravico bi štelo za manj verjetno oziroma udeleženca, ki je
zainteresiran za ureditev pravnega razmerja, napotiti na pravdo za
rešitev tega predhodneg vprašanja (prim. 9. člen ZNP). Ker
zaradi opisane zmotne uporabe materialnega prava na prvi
stopnji pravno relevantna dejstva glede izpolnjenosti
pogojev za določitev odškodnine po 73. člen ZDen niso bila
ugotovljena, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in
zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka
365. člena ZPP v zvezi s 366. in 355. členom ZPP ter 37.
členom ZNP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena
ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.