Appeal allowed; first instance court erred by failing to assess pre-contract health history per ZPP 339(2)14.1.4.1.

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu

razveljavi (1. točka izreka) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču

prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče

ugotavljalo le, ali so bile zdravstvene težave pri pokojnem prisotne

tudi v času sklepanja pogodbe, ne pa tudi, ali je pokojni imel

bolezni oz. probleme v preteklosti, ki bi jih glede na določbo I/9.

točke ponudbe (vprašanja o zdravstvenem stanju) moral toženi stranki

predočiti. Sodba sodišča prve stopnje o tem nima razlogov, zato je

podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka

339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena

stranka dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki znesek 893.280,93 SIT

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21.4.1999 dalje do plačila in

ji povrniti pravdne stroške v znesku 246.200,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dne 20.9.2004 do plačila (1. točka izreka),

tožbeni zahtevek glede zneska 12.026,22 SIT pa je zavrnilo (2. točka

izreka).

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne

in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe

materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni

tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in toženi stranki prisodi

stroške postopka vključno s stroški za to pritožbo. V pritožbi

najprej povzema razloge sodišča prve stopnje. Meni, da je sodišče

napačno ocenilo dokazno breme tožene stranke v tem postopku, saj

sodišče očitno smatra, da bi morala tožena stranka dokazati, da je

bil pok. S. K. v času, ko je toženi stranki dal ponudbo, bolan, da je

to vedel in je zato v ponudbi prikril svoje dejansko stanje. Stališče

tožene stranke pa je, da je bila dolžna dokazati le to, da je

K. v ponudbi navedel neresnične podatke, ki so po prejemu ponudbe

vplivali na ravnanje tožene stranke in ob sklenitvi zavarovanja

vplivali na napačno oceno rizika. Za oceno rizika pa niso pomembni le

odgovori, ki se nanašajo na zdravstveno stanje za čas ponudbe, ampak

tudi vprašanja, ki se nanašajo na K. celotno zdravstevno zgodovino.

Vprašalnik namreč vsebuje tudi vprašanja o času pred letom 1984, ko

je K. še imel zdravstevno kartoteko pri zdravnici J. L. in k njej

hodil na preglede. Glede na podatke zdravstvene kartoteke in izpoved

J. L. je dokazano, da je pokojni v ponudbi navedel kar nekaj

neresničnih podatkov. Tako je neresnično odgovoril na vprašanje, ali

je bil kdaj telesno poškodovan in ali je imel težave s prebavnim

sistemom. Neresnična pa sta bila tudi dva druga odgovora na vprašanje

št. 9, ki se glasi, ali imate ali ste imeli kakršnokoli bolezen ali

probleme, povezane s kardiovaskularnim sistemom in drugimi telesnimi

sistemi. Vprašalnik namreč pokojnega ni spraševal le za bolezni,

ampak tudi, ali je imel kakršnekoli probleme; vprašanje se je

nanašalo tako za čas izpolnjevanja ponudbe kot za preteklost. Da je

bila na pregledu ugotovljena hipertenzija, izhaja iz zdravstvenega

kartona, potrdila pa jo je tudi J. L., ki je povedala, da so

K. po ugotovitvi hipertenzije pritisk kontrolirali. Njena navedba, da

pritisk ni presegel meje, ki bi že zahtevala zdravljenje, ni

pomembna, saj je vprašalnik spraševal za zdravstvene probleme, in ne

le za bolezni. Enako velja za težave z jetri. Ugotovljena okvara

jetrnih encimov je nedvomno zdravstveni problem. Zmotna je nadalje

tudi presoja sodišča, da ni dokazano, da bi bila prijava nevarnostnih

okoliščin v ponudbi pokojnega neresnična. Izvedeni dokazi dokazujejo,

da pokojni tudi v času, ko je pisal ponudbo toženi stranki, ni bil

zdrav in da mu to ni moglo biti neznano. Tožena stranka opozarja, da

tako tožnica kot njena sinova o tem, kako je dejansko živel K. od

leta 1985 do 1996, dejansko ne morejo vedeti kaj dosti, saj so ves ta

čas živeli ločeno od njega. Tožnica in priči so povedali, da je od

leta 1985 do 1991 živel na Hrvaškem, nato pa do leta 1996 v Nemčiji.

Dejstvo, da v zdravstveni kartoteki pri zdravnici J. L. ni vpisov po

letu 1984 torej ni posledica K. odličnega zdravja, ampak posledica

dejstva, da je bil po letu 1984 v tujini. Da je moralo biti

K. zdravstveno stanje v času predložitve ponudbe slabo, pa najbolje

dokazuje stanje, ki je bilo ugotovljeno leta 1998, ko je bil sprejet

v bolnišnico. Glede na naravo bolezni slabo zdravstveno stanje, ki je

pripeljalo do hospitalizacije in kasneje do smrti, ni moglo nastopiti

šele tik pred sprejemom v bolnišnico, ampak je moralo trajati že

dolgo. Heteroanamneza v popisu bolezni in epikrizi dokazuje, da je

tožnica za zdravstvene težave in nezdrav način življenja svojega moža

vedela. Če je za vse podatke, ki jih je podala v heteroanamnezi

vedela celo tožnica, potem se je svojega slabega stanja zavedal njen

mož.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki v odgovor v skladu z določbo

prvega odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju

ZPP), vendar nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba zmotno meni, da je v konkretnem primeru tožena stranka

dolžna dokazati zgolj dejstvo, da je pokojni v ponudbi navedel

neresnične podatke, ostala dejstva, in sicer da zapustnik ni vedel,

da je bolan in da v ponudbi ni prekril svojega dejanskega stanja, pa

mora dokazati tožeča stranka. Vsaka stranka mora namreč dokazati

tista dejstva, ki jih zatrjuje (212. člen ZPP), tožeča stranka pa

tudi sicer negativnega dejstva (tj. da zapustnik ni vedel oz. ni

mogel vedeti za svoje zdravstveno stanje v času sklepanja pogodbe) ne

more dokazati.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz popisa bolezni in epikrize

res izhaja, da je po izjavi tožeče stranke pokojni imel povišan krvni

tlak, izmerjen ob občasnih kontrolah, česar ni zdravil oziroma ni

želel zdraviti, in povišano vrednost maščob v krvi. Sodišče je

zaključilo, da iz listin izrecno ne izhaja, v katerem obdobju so se

pri pokojnem te težave pojavljale in da ni mogoče z gotovostjo

ugotoviti, da se izjava nanaša na čas ob sprejemu v bolnico. Pri tem

pritožbeno sodišče poudarja, da ni pomembno, ali se izjava nanaša na

obdobje sprejema v bolnico, temveč ali sega tudi v obdobje sklepanja

zavarovalne pogodbe. V tem primeru bi bilo očitno, da je pokojni za

težave v času sklepanja pogodbe vedel in jih zamolčal. Po drugi

strani pa je pritrditi pritožbi, da ni pomembno zgolj zdravstveno

stanje pokojnega v času sklepanja pogodbe, temveč tudi njegovo

zdravstveno stanje pred sklepanjem pogodbe. Pritožba namreč pravilno

opozarja, da se vprašanje pod točko 9 glasi: "ali imate oziroma ste

imeli kakršnokoli bolezen ali probleme", med drugim tudi povezane s

kardiovaskularnim sistemom (9a-9g). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe

je razvidno, da je sodišče ugotavljalo le, ali so bile zdravstvene

težave pri pokojnem prisotne tudi v času sklepanja pogodbe, ne pa

tudi, ali je pokojni imel bolezni oz. probleme v preteklosti, ki bi

jih glede na določbo I/9. točke ponudbe (vprašanja o zdravstvenem

stanju) moral toženi stranki predočiti. Sodba sodišča prve stopnje o

tem nima razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po

14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbi tožene stranke je

bilo treba zato ugoditi, izpodbijano sodbo v ugodilnem delu

razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v

novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem sojenju bo

moralo sodišče prve stopnje odpraviti pomanjkljivosti, na katere je

opozorilo pritožbeno sodišče, in o zadevi ponovno odločiti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka

165. člena ZPP.