Appeal allowed to correct defendant's surname in judgment when identity remains unchanged.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana allowed the appeal and ordered the correction of the defendant's surname in the lower court's judgment. The appellant argued that the first-instance court erred by refusing to amend the judgment based on a clerical mistake in the plaintiff's complaint. The court ruled that since the defendant participated in the proceedings and was identified by their actual identity despite the incorrect surname, the error was merely a labeling issue rather than a change of party identity, making correction permissible.
Legislator headnote
AI generatedZPP 165. člen; ZPP 154. člen: A judgment containing a clerical error in a party's surname is correctable if the party's identity remains unchanged and they participated in the proceedings, provided the error does not alter the legal subject of the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se
predlogu tožeče stranke za popravo sodbe ugodi in se sodba Okrajnega
sodišča v Kočevju z dne 6.5.2003, opr. št. P 25/2003, tako spremeni,
da se priimek tožene stranke pravilno glasi "P." in ne "R." kot je
navedeno v sodbi.
Tožeča stranka mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Napako tožbe pri zapisu imena tožene stranke, ki se pojavi tudi v
sodbi, je, kadar se kljub napačni označbi stranke ta stranka
identificira s toženo stranko, mogoče vedno popraviti, saj je pri tem
bistveno, da ne gre za spremembo osebe stranke, pač pa le za drugačno
označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka in ki je to že ves
čas vedela.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Kočevju je zavrnilo predlog tožeče stranke, da se
sodba P 25/2003-18 Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 6.5.2003
popravi, tako da se namesto priimka toženke "R." vnese pravilno "P.",
ker sodišče lahko odpravlja samo svoje napake, sodbo pa je izdalo
tako, kot je predlagala tožeča stranka, oziroma kot je sama označila
toženo stranko.
Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Izpodbija ga zaradi
bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe
materialnega prava. Meni, da bi moralo sodišče pred izdajo sodbe
toženo stranko identificirati in glede na vse listine v spisu, kot na
dejstvo, da je odgovorila na tožbo in se osebno udeležila naroka za
glavno obravnavo, ugotoviti, da je tožeča stranka v tožbi napačno
označila priimek tožene stranke in jo pozvati, da se ta
pomanjkljivost v tožbi popravi. Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo
predloga za popravo sodbe v bistvu obdržalo v veljavi sodbo, ki je
izdana zoper pravdno stranko, ki se postopka ni udeleževala oziroma
sploh ne obstaja. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani
sklep razveljavi ter popravi sodbo na pravilen priimek tožene
stranke, pri tem pa priglaša tudi pritožbene stroške, ki naj se
naložijo v plačilo toženi stranki.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje ima prav, da napake v priimku tožene stranke ni
povzročilo in da je pri označitvi tožene stranke sledilo le navedbam
tožeče stranke. Ker se je tožena stranka, čeprav je bila označena s
priimkom "R.", ne pa pravilno "P.", udeleževala postopka in podala
odgovor na tožbo, ne more biti nobenega dvoma, da se je toženka D.
P. identificirala s toženo stranko, ki je bila označena z priimkom
D. R.. Pomembno je namreč predvsem, kako sta opredelitev stranke
razumela sodišče in toženec ob upoštevanju celotne vsebine tožbe. Pri
tem je bistveno, da ne sme iti za spremembo osebe stranke, pač pa le
za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka in ki je
to tudi že ves čas vedela (tako dr. Aleš Galič v članku Fizična oseba
in sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo št.
6). Tudi v primeru, če se napaka iz tožbe prevzame v sodbo, takšna
sodba ne bo absolutno nična, ker naj bi bila izdana proti neobstoječi
osebi, ampak je napako mogoče odpraviti še pred vložitvijo
izvršilnega predloga. Sicer pa je tudi Ustavno sodišče Slovenije
zavzelo enako stališče, da morebitna napaka v tožbi v zapisu priimka,
ob siceršnji nesporni identiteti toženca, tega sodba zavezuje, kljub
morebitni napaki v zapisu priimka. Ker poprava sodbe ne bi bila
mogoča le, če bi se s stem spreminjala identiteta stranke, v danem
primeru pa ne gre za takšno situacijo, po prepričanju pritožbenega
sodišča ni ovir za popravo sodbe v smislu predloga tožeče stranke.
Njeni pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako,
da je v sodbi priimek tožene stranke pravilno popravilo. Negotovost v
zvezi s tovrstnim odločanjem, ki jo ima sodišče prve stopnje zaradi
različnih odločb inštančnega sodišča v dveh podobnih primerih glede
sodne prakse, je razumljiva, vendar pa je po mnenju pritožbenega
senata pravilno stališče, da je napako v imenih ali priimkih oseb
vedno mogoče popraviti, če le ne gre za spremembo osebe stranke,
ampak le za drugačno označbo osebe, ki se je identificirala s čeprav
svojo napačno označitvijo. Pritožbena trditev o tem, da je sedaj
sodba izdana zoper stranko, ki ne obstaja, je glede na vse zgoraj
povedano tudi neutemeljena trditev, kot so tudi očitki o bistvenih
kršitvah določb postopka, na katere je sodišče dolžno paziti po
uradni dolžnosti.
Tožeča stranka bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega
postopka. S pritožbo je resda uspela, vendar pa po prepričanju
pritožbenega sodišča, ker je do napačne označbe tožene stranke prišlo
v njeni sferi in je tožeča stranka napačno označila njen priimek,
stroški, ki so v zvezi s popravo sodbe nastali, niso tisti potrebni
stroški v smislu 155. člena ZPP, ki bi bili potrebni za pravdo in ki
bi jih tožena stranka glede na to, da v pravdnem postopku ni bila
uspešna, morala povrniti tožeči stranki. Odločitev o tem ima podlago
v določbi 165., 154. in 155. člena ZPP.