Appeal allowed; first instance court's pre-judgment evidence assessment violated equal arms principle.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The plaintiff had proposed multiple evidentiary measures, including police inquiries and witness examinations, which the lower court refused without conducting them. The court ruled that the first instance judge's reasoning, which dismissed these requests based on the plaintiff's own admission and the witness's refusal, constituted an impermissible pre-judgment of evidence that violated the principle of equal arms. Consequently, the appellate court ordered a retrial to ensure the plaintiff's right to participate fully in the evidentiary process.
Legislator headnote
AI generated22. člen Ustave; 339. člen 2. odst. 8. ZPP; 354. člen 1. ZPP: A court cannot reject evidence requests based on a pre-judgment assessment that the evidence would be useless, as this violates the principle of equal arms and the right to a fair trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih
dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno
ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil
sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo
družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o
zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki
smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega
relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,
pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik
sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je
zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za
prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po
uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je
dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek
na plačilo 5.000.000,00 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 11.9.2003 do plačila in povrnitev pravdnih stroškov.
Proti sodbi se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča
stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo
spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da
izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v
novo sojenje. Navaja, da je predlagala celo vrsto dokazov, ki jih
sodišče spoh ni izvedlo. Postavilo se je na stališče, da se z njimi
ne bi dalo ničesar ugotoviti, še preden jih je izvedlo. Razen
poizvedb pri Policijski postaji (PP) K. ni storilo ničesar drugega.
Pritožba je utemeljena.
Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave) med
drugim izhaja, da mora biti v dokaznem postopku zagotovljena
enakopravnost strank, da ima stranka pravico predlagati dokaze ter se
izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob
izvajanju dokazov ter postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter
se izjaviti o rezultatih dokazovanja. Načelno je treba stranki
priznati tudi pravico do izvedbe dokazov, ki jih je predlagala.
Dokazni predlog se lahko zavrne le, če za to obstajajo sprejemljivi
razlogi, ki morajo biti razvidni iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi
dokaznega predloga oziroma iz obrazložitve končne sodbe
Tožeča stranka je v zvezi s pasivno legitimacijo in odgovornostjo
tožene stranke v tožbi predlagala poizvedbe pri PP K., pribavo
zavarovalne police za vozilo povzročitelja v letu 1980, ki naj jo
dostavi tožena stranka, in zaslišanje priče I. P. (I. točka tožbe).
Potem ko so bile poizvedbe pri PP K. neuspešne (dopis PP K. z dne
24.1.2005), tožena stranka pa je v odgovoru na tožbo izjavila, da ne
najde zavarovalne police, na katero se sklicuje tožeča stranka (1.
točka odgovora na tožbo), je tožeča stranka na prvem naroku za glavno
obravnavo predlagala, naj se ponovno opravijo poizvedbe pri PP K. o
imenih policistov in komandirja takratne PP K., poizvedbe pri
Sodniku za prekrške K. (sedaj Okrajno sodišče K.), ali je zoper
K. tekel kakšen postopek o prekršku v zvezi s sporno prometno
nezgodo, poizvedbe pri Okrajnem sodišču K. in Okrožnem sodišču v
K., ali je tekel kakšen kazenski postopek zoper I. K., in zaslišanje
T. K.. Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno
predlaganih dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog
za takšno ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper
K. ni bil sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s
tožnikovo družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani
način o zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka
obrazložitev, ki smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi
ugotovitvi nekega relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak
ne bi uspel, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega
tožnik sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali
je zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom
za prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek
po uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je
dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča (primerjaj z
229. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), zato ne vzdrži argument,
"da T. K. ne bi prišla pričat."
Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki z vnaprejšnjo dokazno
oceno odvzelo možnost sodelovanja v postopku in jo prikrajšalo za
procesna jamstva v dokaznem postopku (8. točka 2. odstavka 339. člena
ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo
razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1.
odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče
prve stopnje po izvedbi predlaganih dokazov ponovno odločiti o
utemeljenosti tožbenega zahtevka.