Appeal allowed; first instance court's pre-judgment evidence assessment violated equal arms principle.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek

na plačilo 5.000.000,00 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 11.9.2003 do plačila in povrnitev pravdnih stroškov.

Proti sodbi se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča

stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo

spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da

izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo sojenje. Navaja, da je predlagala celo vrsto dokazov, ki jih

sodišče spoh ni izvedlo. Postavilo se je na stališče, da se z njimi

ne bi dalo ničesar ugotoviti, še preden jih je izvedlo. Razen

poizvedb pri Policijski postaji (PP) K. ni storilo ničesar drugega.

Pritožba je utemeljena.

Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave) med

drugim izhaja, da mora biti v dokaznem postopku zagotovljena

enakopravnost strank, da ima stranka pravico predlagati dokaze ter se

izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob

izvajanju dokazov ter postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter

se izjaviti o rezultatih dokazovanja. Načelno je treba stranki

priznati tudi pravico do izvedbe dokazov, ki jih je predlagala.

Dokazni predlog se lahko zavrne le, če za to obstajajo sprejemljivi

razlogi, ki morajo biti razvidni iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi

dokaznega predloga oziroma iz obrazložitve končne sodbe

Tožeča stranka je v zvezi s pasivno legitimacijo in odgovornostjo

tožene stranke v tožbi predlagala poizvedbe pri PP K., pribavo

zavarovalne police za vozilo povzročitelja v letu 1980, ki naj jo

dostavi tožena stranka, in zaslišanje priče I. P. (I. točka tožbe).

Potem ko so bile poizvedbe pri PP K. neuspešne (dopis PP K. z dne

24.1.2005), tožena stranka pa je v odgovoru na tožbo izjavila, da ne

najde zavarovalne police, na katero se sklicuje tožeča stranka (1.

točka odgovora na tožbo), je tožeča stranka na prvem naroku za glavno

obravnavo predlagala, naj se ponovno opravijo poizvedbe pri PP K. o

imenih policistov in komandirja takratne PP K., poizvedbe pri

Sodniku za prekrške K. (sedaj Okrajno sodišče K.), ali je zoper

K. tekel kakšen postopek o prekršku v zvezi s sporno prometno

nezgodo, poizvedbe pri Okrajnem sodišču K. in Okrožnem sodišču v

K., ali je tekel kakšen kazenski postopek zoper I. K., in zaslišanje

T. K.. Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno

predlaganih dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog

za takšno ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper

K. ni bil sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s

tožnikovo družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani

način o zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka

obrazložitev, ki smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi

ugotovitvi nekega relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak

ne bi uspel, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega

tožnik sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali

je zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom

za prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek

po uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča (primerjaj z

229. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), zato ne vzdrži argument,

"da T. K. ne bi prišla pričat."

Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki z vnaprejšnjo dokazno

oceno odvzelo možnost sodelovanja v postopku in jo prikrajšalo za

procesna jamstva v dokaznem postopku (8. točka 2. odstavka 339. člena

ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1.

odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče

prve stopnje po izvedbi predlaganih dokazov ponovno odločiti o

utemeljenosti tožbenega zahtevka.