Appeal dismissed for introducing new evidence of settlement after procedural deadline expired.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (1. in

3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Navedba, da sta se pravdni stranki 1.7.2004 dogovorili za izvensodno

poravnavo in da je toženec na račun tega že plačal 25.000,00 SIT,

predstavlja pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme

upoštevati (337. člen ZPP). Glede na dejstvo, da je bila po navedbah

toženca izvensodna poravnava sklenjena 1.7.2004, bi toženec lahko to

dejstvo še pravočasno navedel v pripravljalni vlogi po tretjem

odstavku 452. člena ZPP. Rok za vložitev pripravljalne vloge se je

namreč iztekel šele 7.7.2004.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane

sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15.11.1999, opr.

št. I 1999/19613, v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku

27.124,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31.12.1999 dalje

do plačila ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku

15.544,36 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31.12.1999 dalje

do plačila (1. točka izreka). V preostalem delu je navedeni sklep o

izvršbi, to je v 1. točki izreka za zakonske zamudne obresti od

zneskov: 2.016,00 SIT od 8.6.1999 do 31.12.1999; 1.810,50 SIT od

30.6.1999 do 31.12.1999; 3.469,50 SIT od 13.7.1999 do 31.12.1999;

8.907,50 SIT od 29.7.1999 do 31.12.1999; 3.689,50 SIT od 5.8.1999 do

31.12.1999 in 7.231,00 SIT od 15.9.1999 do 31.12.1999 do plačila, in

v 3. točki izreka za zakonske zamudne obresti od zneska 15.544,36 SIT

od 15.11.1999 do 31.12.1999, razveljavilo in v tem obsegu tožbeni

zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo

povrniti tožeči stranki 49.487,70 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dne 7.7.2004 dalje do plačila (3. točka

izreka).

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila brez izrecne

navedbe pritožbenega razloga. Predlaga, da pritožbeno sodišče tožbeni

zahtevek spremeni, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh sodnih

stroškov od 1.7.2004 dalje. Navaja, da sta se z gospodom P. iz

podjetja S. dogovorila za izvensodno poravnavo, po kateri je moral

takoj plačati 25.000,00 SIT. Obljubljeno mu je bilo, da bodo postopek

začasno ustavili. Naslednji dan je tudi poklical odvetnico tožeče

stranke, ki mu je zatrdila, da bosta z gospodom P. uredila vse

potrebno. Namesto pripravljalne vloge je na sodišče poslal tudi dopis

z vsemi dokumenti. Sodišče ga ni povabilo na obravnavo, čeprav je

poziv za pripravljalno vlogo dobil konec meseca junija. Meni, da

postopek ni bil opravljen pravilno, saj ni bilo upoštevano dejstvo,

da je bila tožena stranka ves čas pripravljena plačati svoj dolg.

Dogovor o izvensodni poravnavi med tožečo stranko in toženo stranko

je bil sklenjen dne 1.7.2004, ko je bila tudi plačana akontacija.

Pravice tožene stranke so bile kršene, saj v času dveh mesecev, ko je

bil sklenjen dogovor o izvensodni poravnavi, tožeča stranka začasno

ni umaknila tožbe in obvestila sodišče o delni poravnavi in

zmanjšanju dolga. Tožeča stranka tudi ni obvestila tožene stranke, da

postopek na sodišču še vedno teče.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki v skladu z določbo prvega

odstavka 344. člena ZPP, vendar nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za

spor majhne vrednosti (pcto 27.124,0 SIT). Sodba se sme zato

izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega

prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Postopek v sporih majhne

vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi

odstavek 450. člena ZPP), vsaka stranka pa lahko vloži po eno

pripravljalno vlogo (tožeča stranka poleg tožbe, tožena stranka poleg

odgovora na tožbo) v rokih, ki jih določata drugi in tretji odstavek

452. člena ZPP .

Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče toženca ni vabilo na

glavno obravnavo. Iz povratnice, pripete na l. št. 11, je razvidno,

da je bilo toženi stranki vabilo na narok dne 22.6.2004 pravilno

vročeno. Protispisna je nadalje tudi trditev pritožnika, da je

namesto pripravljalne vloge na sodišče poslal dopis z vsemi

dokumenti. Dopis, ki ga je toženec predložil pritožbi, se v spisu ne

nahaja, toženec pa tudi z ničemer ni izkazal, da je bil dopis

dejansko poslan na sodišče (toženec ne predloži potrdila o oddaji

pošiljke oz. povratnice). Navedba, da sta se pravdni stranki 1.7.2004

dogovorili za izvensodno poravnavo in da je toženec na račun tega že

plačal 25.000,00 SIT, predstavlja torej pritožbeno novoto, ki je

pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP). Glede na

dejstvo, da je bila po navedbah toženca izvensodna poravnava

sklenjena 1.7.2004 (katere toženec ne predloži pritožbi), bi toženec

lahko to dejstvo še pravočasno navedel v pripravljalni vlogi po

tretjem odstavku 452. člena ZPP. Rok za vložitev pripravljalne vloge

se je namreč iztekel šele 7.7.2004. Tožeča stranka je v predlogu za

preklic naroka za glavno obravnavo sicer navedla, da sta pravdni

stranki sklenili dogovor o obročnem plačilu dolga, pri čemer zadnji

obrok zapade v plačilo 30.12.2004. Vendar pa pritožbeno sodišče

ugotavlja, da gre za nedoločne navedbe tožeče stranke (tožeča stranka

ne konkretizira, kakšen je bil dogovor med pravdnima strankama), v

zvezi s katerimi pa tudi ni predlagala nobenega dokaza. Sodišče prve

stopnje zato teh navedb utemeljeno ni upoštevalo, teh navedb pa glede

na navedeno tudi ni mogoče upoštevati kot spremembo tožbe (184. člen

ZPP). Ali je tožeča stranka kršila dogovor med pravdnima strankama o

umiku tožbe oz. obvestilu sodišča o delni poravnavi, na pravilnost in

zakonitost izpodbijane odločitve ne more vplivati. Enako velja glede

dejstva, da je bila tožena stranka ves čas postopka pripravljena

plačati svoj dolg, vendar zahtevka ni pripoznala. Pravnorelevanto bi

bilo zgolj dejstvo, da je tožena stranka dolg že plačala, vendar pa

bi morala tožena stranka glede na navedeno to dejstvo navajati

pravočasno že pred sodiščem prve stopnje.

Glede na obrazloženo se pritožbeni razlogi izkažejo za neutemeljene.

Ker pa pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi

po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo toženca

zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje

(353. člen ZPP).