Appeal allowed; first-instance court violated procedural rules by rejecting creditor's new enforcement request.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance court's decision to reject the creditor's new enforcement application. The creditor argued that a previous enforcement order had not fully satisfied the debt and that a new request was permissible under the Enforcement Act. The court ruled that the first-instance judge erred by dismissing the request without substantive review, thereby depriving the creditor of judicial recourse.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 3. odstavek 43. člen; Zakon o pravdnem postopku, 8. točka 2. odstavek 339. člen: A creditor may file a new enforcement request after withdrawing a previous one, and the first-instance court must substantively evaluate the claim's status rather than automatically dismissing it based on a prior final decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom bistveno kršilo
določbe postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj je s tem,
ko je v nasprotju z določbo 3. odst. 43. člena ZIZ zavrglo upnikov
ponovni predlog za izvršbo, upniku odvzelo možnost obravnavanja pred
sodiščem.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se
predlog za izvršbo zavrže.
Zoper navedeni sklep se pritožuje upnica. V pritožbi navaja, da je na
podlagi istega izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe P 92/98, dne
17.5.2002 že vložila predlog za izvršbo, da je sodišče takrat
predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi opr. št. I 554/2002,
da je dolžnikov dolžnik ta sklep o izvršbi izvrševal mesečno z
rubežem dolžnikove plače in prenosom v korist upnice, da ji je
dolžnikov dolžnik v maju 2004 povedal, da je terjatev v celoti
plačana in da je zaradi tega dne 18.5.2004 umaknila predlog za
izvršbo, sodišče pa je dne 6.7.2004 izdalo sklep o tem, da se
izvršilni postopek ustavi. Pravi, da je kasneje izvedela, da terjatev
ni bila plačana v celoti, saj ji je dne 12.4.2005 dolžnikov dolžnik
poslal specifikacijo odtegljajev in navedel, da je ostala neplačana
še terjatev v višini 1,077.941,50 SIT. Za izterjavo tega dela
terjatve je zato dne 4.5.2005 ponovno vložila predlog za izvršbo, ki
pa ga je sodišče prve stopnje zavrglo. Meni, da je sodišče prve
stopnje v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo dejansko stanje, daj
ne drži, da je vložila predlog za izvršbo le zaradi izterjave zneska
210.583,75 s pp, ampak za plačilo zneska 1,077.991,50 SIT. Pravi, da
njena terjatev glede na določbo 356. člena Obligacijskega zakonika še
ni zastarala, zahtevku pa se tudi ni nikoli odpovedala. Ker izvršilni
postopek ne teče za izterjavo iste terjatve, meni, da lahko izvršbo
predlaga ponovno. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi
ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi oziroma spremeni tako, da
predlagano izvršbo dovoli.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z
izpodbijanim sklepom bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki 2.
odst. 339. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno
besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004), saj je s tem, ko je v
nasprotju z določbo 3. odst. 43. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in
zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004)
zavrglo upnikov ponovni predlog za izvršbo, upniku odvzelo možnost
obravnavanja pred sodiščem. Pritožbeno sodišče zaključuje,da ni
mogoče šteti, da je bilo s sklepom o izvršbi opr. št. I 2002/00554 z
dne 29.10.2002 o upnikovem predlogu za izvršbo, ki ga je vložil upnik
v tej izvršilni zadevi na podlagi istega izvršilnega naslova kot v
zadevi opr. št. I 2002/00554, že pravnomočno odločeno, saj lahko
upnik po določbi 3. odst. 43. člena ZIZ po umiku predloga za izvršbo
vloži nov predlog za izvršbo. Prvostopenjsko sodišče je zato napačno
zaključilo, da je bilo zaradi pravnomočne odločitve o upnikovem
predlogu za izvršbo v zadevi opr. št. I 554/2002 potrebno ponovni
upnikov predlog za izvršbo v tej zadevi zavreči. Upnik lahko predlaga
izvršbo zoper dolžnika vse dokler ni njegova terjatev iz izvršilnega
naslova poplačana. Sodišče prve stopnje bi zato moralo vsebinsko
presoditi utemeljenost upnikovega ponovnega predloga za izvršbo in mu
ugoditi ali pa ga zavrniti, če meni, da je terjatev upnika že
poplačana. Ker je tako pritožba upnika utemeljena, ji je pritožbeno
sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje
razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Prvostopenjsko sodišče bo moralo v novem postopku odločiti o
utemeljenosti upnikovega predloga za izvršbo, pri čemer bo moralo
upoštevati tako višino upnikove terjatve, kot ta izhaja iz
izvršilnega naslova, kot tudi njegove navedbe o delnih poplačilih te
terjatve, ki izhajajo iz predložene specifikacije dolžnikovega
dolžnika o odtegljajih z dne 12.4.2005.
Na podlagi določbe 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za
končno odločbo.