Appeal dismissed; new possession disturbance differs materially from prior one regarding river crossing.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dopolnitve pritožbe, vložene dne 6.10.2005, 10.10.2005 in

12.10.2005, se zavržejo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da motenje, kot ga

zatrjujeta upnika v predlogu za izvršbo z dne 8.4.2005, ne

predstavlja takšnega ponovnega motenja, ki se bistveno razlikuje od

prejšnjega motenja - to je motenje prehoda preko grabna struge reke

B. Upnika zahtevata s predlogom za izvršbo vrnitev palete, ki sta jo

položila na zemljišče in jo je dolžnik odnesel neznano kam in

brisanje Andrejevega križa na plohu čez reko B. Sodišče prve stopnje

je pravilno zaključilo, da niti odvzem palete niti risanje Andrejeve

ga križa na ploh ne predstavlja motenja prehoda preko grabna struge

reke B, saj upnikoma s tem ni preprečen prehod čez strugo reke B.

Zatrjevano motenje upnikov po obsegu presega motenje po predloženem

izvršilnem naslovu, s predlogom za izvršbo pa tako zahtevata drugačno

pravno varstvo posestnega stanja od tistega, ki jima ga zagotavlja

izvršilni naslov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo

zavrnilo.

Zoper navedeni sklep sta se pritožila upnika. V pritožbi navajata, da

sta izpolnjena oba pogoja - da je prejšnje motenje pravnomočno in da

se novo motenje bistveno ne razlikuje od prejšnjega. Menita da

sodišče prve stopnje ni upoštevalo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani

opr. št. III Cp 1650/2003 z dne 25.2.2004 in sklepa Višjega sodišča v

Ljubljani opr. št. Cp 2559/2005 z dne 6.7.2005. Pravita, da je

sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ne da bi ju seznanilo

s sklepom drugostopnega sodišča in ju pozvalo, da v smislu

obrazložitve dopolnita pritožbo z dokazili, v čem prvostopno sodišče

ni upoštevalo materialnega prava. Ker sta jima bila oba sklepa

vročena v eni kuverti skupaj, jima sodišče prve stopnje pred izdajo

izpodbijanega sklepa ni dalo možnosti, da bi se seznanilo z njunimi

argumenti, kršilo pa je tudi načelo zaslišanja strank in poseglo v

ustavne človekove pravice. Pravita, da prvostopenjsko sodišče

priznava posestno pravico nedobrovernemu posestniku, ne pa

dobrovernemu in da ni upoštevalo zakonsko določilo 8. točke 95. člena

SPZ. Menita, da se je dolžnik vselil v sporni prostor, ne da bi imel

za to pravno podlago, kar je po Kazenskem zakoniku nezakonito.

Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo obligacijskih pravic, ki so

vpisane v zemljiški knjigi na sporni parceli v korist drugega upnika,

niti ni upoštevalo njune obligacijske pravice do izkoriščanja vode

Belce za pogon mlina, dovoljene na podlagi sodne poravnave z izvršnim

svetom SRS. Sodišče prve stopnje ne upošteva, da dolžnik posega s

motenji ne le v to sodno poravnavo, ampak tudi v legitimni poslovni

interes upnikov in da je bistveno okrnjena ekonomska in tehnološka

funkcionalnost kompleksa. Pravita da sta z izpodbijanim sklepom tudi

oškodovana, saj je generator za proizvodnjo električne energije v

neuporabi že 5 let, vodne rake pa propadajo in železni deli rjavijo.

Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo

oziroma da izpodbijani sklep spremeni ter ugodi njunemu predlogu.

Dolžnika sta dne 6.10.2005, 10.10.2005 in 12.10.2005 vložila še

dopolnitve pritožbe, v katerih pravita, da sodišče prve stopnje ni

upoštevalo njunega dopisa o varovanju in ohranjanju kulturne

dediščine, da naj se upoštevajo isti pritožbeni razlogi kot v njuni

pritožbi v tej zadevi, da naj sodišče postopka In 2005/00075 in In

2005/00190 združi ter da je sodišče prve stopnje o isti stvari v tej

zadevi že odločalo in zato še enkrat o tem ne more odločati. K

dopolnitvam prilagata v več izvodih predlog za izvršbo, sklep z dne

4.5.2005, pritožbo z dne 11.5.2005, dopolnitve pritožbe z dne

15.6.2005, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp

2559/2005 z dne 6.7.2005, sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št.

In 2005/00190, pritožbo z dne 27.9.2005 in dopis Ministrstva za

kulturo z dne 23.9.2005.

Pritožba ni utemeljena, dopolnitve pritožbe pa so prepozne.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta upnika dopolnitve pritožbe dne

6.10.2005, 10.10.2005 in 12.10.2005 vložila po izteku pritožbenega

roka. Iz spisa izhaja, da je prvi upnik prejel izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje dne 24.9.2005, drugi upnik pa dne 23.9.2005.

Osemdnevni pritožbeni rok se je za oba upnika iztekel dne 3.10.2005

(ker sta bila dneva 1.in 2.10.2005 sobota oziroma nedelja). Ker sta

upnika vložila vse dopolnitve pritožbe prepozno, jih je pritožbeno

sodišče na podlagi določbe 1. točki 365. člena ZPP (Zakon o pravdnem

postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v

zvezi s 15. členom ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno

prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004) zavrglo kot

prepozne.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje pravilen in zakonit. Upnika predlagata izvršbo na podlagi

določbe 229. člena ZIZ, zaradi ponovnega motenja njune posesti, in

sicer na podlagi izvršilnega naslova - sklepa Okrajnega sodišča v

Kranju opr. št. P 297/2001 z dne 6.6.2002 v zvezi s sklepom Višjega

sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1496/2002 z dne 13.11.2002. Po tem

izvršilnem naslovu je bil dolžnik dolžan vzpostaviti prvotno stanje

tako, da preko struge reke B položi lesen 4-5m dolg ploh in odstrani

vejevje na svoji strani grabna ter s tem omogoči prost prehod

upnikoma preko grabna na drugo stran leve struge reke B. Sodišče prve

stopnje je pravilno zaključilo, da motenje, kot ga zatrjujeta upnika

v predlogu za izvršbo z dne 8.4.2005, ne predstavlja takšnega

ponovnega motenja, ki se razlikuje od prejšnjega motenja - to je

motenja prehoda preko grabna struge reke B. Upnika zahtevata s

predlogom za izvršbo vrnitev palete, ki sta jo položila na zemljišče

in jo je dolžnik odnesel neznano kam in brisanje Andrejevega križa na

plohu čez reko B. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da

niti odvzem palete niti risanje Andrejevega križa na ploh ne

predstavlja motenja prehoda preko grabna struge reke B, saj upnikoma

s tem ni preprečen prehod čez strugo reke B. Zatrjevano motenje

upnikov po obsegu presega motenje po predloženem izvršilnem naslovu,

s predlogom za izvršbo pa tako zahtevata drugačno pravno varstvo

posestnega stanja od tistega, ki jima ga zagotavlja izvršilni naslov.

Neutemeljene so zato pritožbene navedbe o tem, da se novo motenje

bistveno ne razlikuje od prejšnjega ter da sodišče prve stopnje ni

upoštevalo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp

1650/2003 z dne 25.2.2004 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr.

št. III Cp 2559/2005 z dne 6.7.2005. Sodišče prve stopnje je namreč

pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo vse napotke Višjega

sodišča v Ljubljani po sklepu opr. št. III Cp 2559/2005 z dne

6.7.2005, saj je ugotovilo vsa odločilna dejstva, predvsem pa to, da

je bilo ponovno motenje dolžnika izvršeno na način, ki se bistveno

razlikuje od prejšnjega motenja, to je motenja, ki je bilo predmet

postopka pred Okrajnim sodiščem v Kranju opr. št. P 297/2001. Sklep

Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 1659/2003 z dne

25.2.2004, ki je deloma fotokopiran v predlogu za izvršbo, pa se ne

nanaša na ta izvršilni postopek. Neutemeljene so tudi pritožbene

navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe

postopka, ker je izdalo izpodbijani sklep, ne da bi ju seznanilo s

sklepom drugostopnega sodišča opr. št. III Cp 2559/2005 z dne

6.7.2005 oziroma ker sta jima bila oba sklepa vročena skupaj v eni

kuverti in ker ju sodišče prve stopnje ni pozvalo, da v smislu

obrazložitve drugostopenjskega sklepa dopolnita predlog za izvršbo.

Upnik je namreč dolžan že v predlogu za izvršbo navesti vse podatke,

ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (1. odst. 40. člena ZIZ),

sodišče pa ni dolžno pozivati upnika, da predlog za izvršbo popravi,

če ta vsebinsko ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je zato z

izpodbijanim sklepom pravilno odločilo o utemeljenosti upnikovega

predloga za izvršbo z dne 8.4.2005 le na podlagi navedb upnikov v tem

predlogu in temu predlogu predloženih listin, novih pojasnil in

argumentov upnikov ter dokazil pa ni bilo dolžno ne pribavljati, niti

upoštevati. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načelo zaslišanja

strank, saj upnika v tej zadevi zaslišanja strank nista niti

predlagala, poleg tega pa določbi 1. in 2. odst. 29. člena ZIZ

postopa sodišče v izvršilnem postopku le na podlagi vlog in drugih

pisanj, narok pa opravi le kadar zakon tako določa ali kadar je po

mnenju sodišča to smotrno. Vse ostale pritožbene navedbe - o

nedobrovernosti dolžnika, o pravnem položaju dobrovernega lastniškega

posestnika po 8. točki 95. člena SPZ, o nezakonitosti in kaznivosti

ravnanja dolžnika, o obligacijskih pravicah, vpisanih v zemljiški

knjigi na sporni parceli v korist drugega upnika, o pravici upnikov

do izkoriščanja vode reke B za pogon mlina in škodi, ki nastaja

upnikoma - so za odločitev o utemeljenosti predloga za izvršbo

nerelevantne, saj se na ponovno motenje s strani dolžnika in na

ugotovitev, ali je to motenje podobno prejšnjemu, ne nanašajo.

Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podani razlogi, na katere

pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi

določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo,

sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo.