Appeal dismissed; new possession disturbance differs materially from prior one regarding river crossing.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's rejection of the creditor's enforcement request. The creditor argued that a new disturbance by the debtor was substantially similar to a previous one, yet the lower court found the new act of removing a pallet and erasing a cross did not constitute a material difference from the prior river crossing disturbance. The court ruled that the new acts did not prevent the creditor's passage over the river and that the creditor's claim for possession protection exceeded the scope of the enforcement title, rendering the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o postopku pri izvrševanju zbira (ZPP): A new possession disturbance is considered substantially similar to a prior one only if it does not materially differ in nature or effect; if the new act prevents the creditor from exercising a right distinct from the prior disturbance, it constitutes a different legal situation requiring separate protection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dopolnitve pritožbe, vložene dne 6.10.2005, 10.10.2005 in
12.10.2005, se zavržejo.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da motenje, kot ga
zatrjujeta upnika v predlogu za izvršbo z dne 8.4.2005, ne
predstavlja takšnega ponovnega motenja, ki se bistveno razlikuje od
prejšnjega motenja - to je motenje prehoda preko grabna struge reke
B. Upnika zahtevata s predlogom za izvršbo vrnitev palete, ki sta jo
položila na zemljišče in jo je dolžnik odnesel neznano kam in
brisanje Andrejevega križa na plohu čez reko B. Sodišče prve stopnje
je pravilno zaključilo, da niti odvzem palete niti risanje Andrejeve
ga križa na ploh ne predstavlja motenja prehoda preko grabna struge
reke B, saj upnikoma s tem ni preprečen prehod čez strugo reke B.
Zatrjevano motenje upnikov po obsegu presega motenje po predloženem
izvršilnem naslovu, s predlogom za izvršbo pa tako zahtevata drugačno
pravno varstvo posestnega stanja od tistega, ki jima ga zagotavlja
izvršilni naslov.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo
zavrnilo.
Zoper navedeni sklep sta se pritožila upnika. V pritožbi navajata, da
sta izpolnjena oba pogoja - da je prejšnje motenje pravnomočno in da
se novo motenje bistveno ne razlikuje od prejšnjega. Menita da
sodišče prve stopnje ni upoštevalo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani
opr. št. III Cp 1650/2003 z dne 25.2.2004 in sklepa Višjega sodišča v
Ljubljani opr. št. Cp 2559/2005 z dne 6.7.2005. Pravita, da je
sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ne da bi ju seznanilo
s sklepom drugostopnega sodišča in ju pozvalo, da v smislu
obrazložitve dopolnita pritožbo z dokazili, v čem prvostopno sodišče
ni upoštevalo materialnega prava. Ker sta jima bila oba sklepa
vročena v eni kuverti skupaj, jima sodišče prve stopnje pred izdajo
izpodbijanega sklepa ni dalo možnosti, da bi se seznanilo z njunimi
argumenti, kršilo pa je tudi načelo zaslišanja strank in poseglo v
ustavne človekove pravice. Pravita, da prvostopenjsko sodišče
priznava posestno pravico nedobrovernemu posestniku, ne pa
dobrovernemu in da ni upoštevalo zakonsko določilo 8. točke 95. člena
SPZ. Menita, da se je dolžnik vselil v sporni prostor, ne da bi imel
za to pravno podlago, kar je po Kazenskem zakoniku nezakonito.
Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo obligacijskih pravic, ki so
vpisane v zemljiški knjigi na sporni parceli v korist drugega upnika,
niti ni upoštevalo njune obligacijske pravice do izkoriščanja vode
Belce za pogon mlina, dovoljene na podlagi sodne poravnave z izvršnim
svetom SRS. Sodišče prve stopnje ne upošteva, da dolžnik posega s
motenji ne le v to sodno poravnavo, ampak tudi v legitimni poslovni
interes upnikov in da je bistveno okrnjena ekonomska in tehnološka
funkcionalnost kompleksa. Pravita da sta z izpodbijanim sklepom tudi
oškodovana, saj je generator za proizvodnjo električne energije v
neuporabi že 5 let, vodne rake pa propadajo in železni deli rjavijo.
Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep
razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo
oziroma da izpodbijani sklep spremeni ter ugodi njunemu predlogu.
Dolžnika sta dne 6.10.2005, 10.10.2005 in 12.10.2005 vložila še
dopolnitve pritožbe, v katerih pravita, da sodišče prve stopnje ni
upoštevalo njunega dopisa o varovanju in ohranjanju kulturne
dediščine, da naj se upoštevajo isti pritožbeni razlogi kot v njuni
pritožbi v tej zadevi, da naj sodišče postopka In 2005/00075 in In
2005/00190 združi ter da je sodišče prve stopnje o isti stvari v tej
zadevi že odločalo in zato še enkrat o tem ne more odločati. K
dopolnitvam prilagata v več izvodih predlog za izvršbo, sklep z dne
4.5.2005, pritožbo z dne 11.5.2005, dopolnitve pritožbe z dne
15.6.2005, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp
2559/2005 z dne 6.7.2005, sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št.
In 2005/00190, pritožbo z dne 27.9.2005 in dopis Ministrstva za
kulturo z dne 23.9.2005.
Pritožba ni utemeljena, dopolnitve pritožbe pa so prepozne.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta upnika dopolnitve pritožbe dne
6.10.2005, 10.10.2005 in 12.10.2005 vložila po izteku pritožbenega
roka. Iz spisa izhaja, da je prvi upnik prejel izpodbijani sklep
sodišča prve stopnje dne 24.9.2005, drugi upnik pa dne 23.9.2005.
Osemdnevni pritožbeni rok se je za oba upnika iztekel dne 3.10.2005
(ker sta bila dneva 1.in 2.10.2005 sobota oziroma nedelja). Ker sta
upnika vložila vse dopolnitve pritožbe prepozno, jih je pritožbeno
sodišče na podlagi določbe 1. točki 365. člena ZPP (Zakon o pravdnem
postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v
zvezi s 15. členom ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno
prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004) zavrglo kot
prepozne.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje pravilen in zakonit. Upnika predlagata izvršbo na podlagi
določbe 229. člena ZIZ, zaradi ponovnega motenja njune posesti, in
sicer na podlagi izvršilnega naslova - sklepa Okrajnega sodišča v
Kranju opr. št. P 297/2001 z dne 6.6.2002 v zvezi s sklepom Višjega
sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1496/2002 z dne 13.11.2002. Po tem
izvršilnem naslovu je bil dolžnik dolžan vzpostaviti prvotno stanje
tako, da preko struge reke B položi lesen 4-5m dolg ploh in odstrani
vejevje na svoji strani grabna ter s tem omogoči prost prehod
upnikoma preko grabna na drugo stran leve struge reke B. Sodišče prve
stopnje je pravilno zaključilo, da motenje, kot ga zatrjujeta upnika
v predlogu za izvršbo z dne 8.4.2005, ne predstavlja takšnega
ponovnega motenja, ki se razlikuje od prejšnjega motenja - to je
motenja prehoda preko grabna struge reke B. Upnika zahtevata s
predlogom za izvršbo vrnitev palete, ki sta jo položila na zemljišče
in jo je dolžnik odnesel neznano kam in brisanje Andrejevega križa na
plohu čez reko B. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da
niti odvzem palete niti risanje Andrejevega križa na ploh ne
predstavlja motenja prehoda preko grabna struge reke B, saj upnikoma
s tem ni preprečen prehod čez strugo reke B. Zatrjevano motenje
upnikov po obsegu presega motenje po predloženem izvršilnem naslovu,
s predlogom za izvršbo pa tako zahtevata drugačno pravno varstvo
posestnega stanja od tistega, ki jima ga zagotavlja izvršilni naslov.
Neutemeljene so zato pritožbene navedbe o tem, da se novo motenje
bistveno ne razlikuje od prejšnjega ter da sodišče prve stopnje ni
upoštevalo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp
1650/2003 z dne 25.2.2004 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr.
št. III Cp 2559/2005 z dne 6.7.2005. Sodišče prve stopnje je namreč
pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo vse napotke Višjega
sodišča v Ljubljani po sklepu opr. št. III Cp 2559/2005 z dne
6.7.2005, saj je ugotovilo vsa odločilna dejstva, predvsem pa to, da
je bilo ponovno motenje dolžnika izvršeno na način, ki se bistveno
razlikuje od prejšnjega motenja, to je motenja, ki je bilo predmet
postopka pred Okrajnim sodiščem v Kranju opr. št. P 297/2001. Sklep
Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 1659/2003 z dne
25.2.2004, ki je deloma fotokopiran v predlogu za izvršbo, pa se ne
nanaša na ta izvršilni postopek. Neutemeljene so tudi pritožbene
navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe
postopka, ker je izdalo izpodbijani sklep, ne da bi ju seznanilo s
sklepom drugostopnega sodišča opr. št. III Cp 2559/2005 z dne
6.7.2005 oziroma ker sta jima bila oba sklepa vročena skupaj v eni
kuverti in ker ju sodišče prve stopnje ni pozvalo, da v smislu
obrazložitve drugostopenjskega sklepa dopolnita predlog za izvršbo.
Upnik je namreč dolžan že v predlogu za izvršbo navesti vse podatke,
ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (1. odst. 40. člena ZIZ),
sodišče pa ni dolžno pozivati upnika, da predlog za izvršbo popravi,
če ta vsebinsko ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je zato z
izpodbijanim sklepom pravilno odločilo o utemeljenosti upnikovega
predloga za izvršbo z dne 8.4.2005 le na podlagi navedb upnikov v tem
predlogu in temu predlogu predloženih listin, novih pojasnil in
argumentov upnikov ter dokazil pa ni bilo dolžno ne pribavljati, niti
upoštevati. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načelo zaslišanja
strank, saj upnika v tej zadevi zaslišanja strank nista niti
predlagala, poleg tega pa določbi 1. in 2. odst. 29. člena ZIZ
postopa sodišče v izvršilnem postopku le na podlagi vlog in drugih
pisanj, narok pa opravi le kadar zakon tako določa ali kadar je po
mnenju sodišča to smotrno. Vse ostale pritožbene navedbe - o
nedobrovernosti dolžnika, o pravnem položaju dobrovernega lastniškega
posestnika po 8. točki 95. člena SPZ, o nezakonitosti in kaznivosti
ravnanja dolžnika, o obligacijskih pravicah, vpisanih v zemljiški
knjigi na sporni parceli v korist drugega upnika, o pravici upnikov
do izkoriščanja vode reke B za pogon mlina in škodi, ki nastaja
upnikoma - so za odločitev o utemeljenosti predloga za izvršbo
nerelevantne, saj se na ponovno motenje s strani dolžnika in na
ugotovitev, ali je to motenje podobno prejšnjemu, ne nanašajo.
Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podani razlogi, na katere
pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP
v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi
določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo,
sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo.