Appeal dismissed; notarial pledge lacks mandatory execution details on debt amount and maturity per ZIZ.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti zneski

posameznih upnikovih terjatev, niti njihova zapadlost ne izhajajo iz

sporazuma o zavarovanju upnikove denarne terjatve, sestavljenega v

obliki notarskega zapisa, sklenjenega za zavarovanje upnikovih

bodočih in pogojnih terjatev, ki bodo nastale na podlagi kupoprodajne

pogodbe med upnikom in E d.o.o. Ljubljana, v maksimalni višini

80.000,00 EUR. Po določbi 1. odst. 250. člena v zvezi z 2. odst. 253.

člena ZIZ mora neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi

zastavne pravice na nepremičnini vsebovati tudi višino in zapadlost

zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko

višina in zapadlost ustrezno določita. Pritožnik se pri tem

neutemeljeno sklicuje točko "drugič" iz notarskega zapisa št. 161/03,

s katero sta se pogodbeni stranki dogovorili tudi o načinu

dokazovanja zapadlosti upnikovih terjatev, saj takšen dogovor določa

način dokazovanja zapadlosti bodoče in pogojne terjatve upnika, ki je

v nasprotju s kogentnimi določbami 20. člena in 26. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

predlog za izvršbo zavrne.

Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil. V pritožbi navaja, da je

vložil predlog za izvršbo na podlagi notarskega zapisa, za katerega

je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da ni izvršilni naslov.

Pravi, da je predložil vse listine, ki so potrebne za izdajo sklepa o

izvršbi, to je notarski zapis o ustanovitvi hipoteke, v katerem je

dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost in v katerem sta

se stranki izrecno dogovorili o načinu dokazovanja nastopa pogoja

oziroma zapadlosti njegove bodoče pogojne terjatve. Pravi, da iz

točke "drugič" notarskega zapisa št. 161/03 izhaja, da upnik izkaže

nastanek in zapadlost terjatev iz osnovne pogodbe tako, da predloži

sodišču neplačane fakture skupaj s svojo pisno izjavo o tem, da je

terjatev nastala in dospela in da ni bila poravnana. Takšno pisno

izjavo pa je upnik sodišču prve stopnje tudi predložil. Meni, da je

navedeni dogovor sodišče prve stopnje očitno prezrlo in zato napačno

zaključilo, da upnikova izjava ni javna listina ter da bi zahteva po

ponovnem sodelovanju dolžnika pri ugotavljanju nastopa pogoja poleg

nepotrebnih stroškov in obremenjevanja pravosodnega sistema, pomenila

ponovno izjavljanje volje o zadevi, glede katere je bila izjava volje

že veljavno podana. Meni, da zakon daje strankama materialnopravnega

razmerja pravico, da pod predpostavko stroge obličnosti in izrecnega

soglasja dolžnika samostojno odločita o načinu izvršitve medsebojnih

pravic in obveznosti, obojemu pa je v konkretnem primeru zadoščeno.

Ker pomeni postopanje sodišča prve stopnje bistveno kršitev določbe

20. člena ZIZ, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost

izpodbijanega sklepa in je bilo zaradi tega upniku odrečeno pravno

varstvo, predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in spremeni

sklep sodišča prve stopnje tako, da predlogu za izvršbo ugodi oziroma

podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno

zaključilo, da niti zneski posameznih upnikovih terjatev, niti

njihova zapadlost ne izhajajo iz sporazuma o zavarovanju upnikove

denarne terjatve, sestavljenega v obliki notarskega zapisa,

sklenjenega za zavarovanje upnikovih bodočih in pogojnih terjatev, ki

bodo nastale na podlagi kupoprodajne pogodbe med upnikom in

Evrosadjem d.o.o. Ljubljana, v maksimalni višini 80.000,00 EUR. Po

določbi 1. odst. 250. člena v zvezi z 2. odst. 253. člena ZIZ (Zakon

o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS,

št. 40/2004) mora neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi

zastavne pravice na nepremičnini vsebovati tudi višino in zapadlost

zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko

višina in zapadlost ustrezno določita. Pritožnik se pri tem

neutemeljeno sklicuje na točko "drugič" iz notarskega zapisa št.

161/03, s katero sta se pogodbeni stranki dogovorili tudi o načinu

dokazovanja zapadlosti upnikovih terjatev, saj takšen dogovor določa

način dokazovanja zapadlosti bodoče in pogojne terjatve upnika, ki je

v nasprotju s kogentnimi določbami 20. člena in 26. člena ZIZ. Po

določbi 2. odst. 20. člena ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je

dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je

terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa zapadla. Po določbi 3. odst.

istega člena se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, z

javno listino ali s po zakonu overjeno listino, če pa zapadlosti ni

mogoče dokazati na takšen način, se ta dokazuje s pravnomočno

odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je

terjatev zapadla (4. odst. 20. člena ZIZ). Tudi 1. in 2. odst. 26.

člena ZIZ določata, da sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od

nastopa kakšnega pogoja, le če upnik z javno ali s po zakonu overjeno

listino dokaže, da je pogoj nastopil, če pa tega ne more dokazati na

tak način, pa se nastop pogoja dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano

v pravdnem postopku. Pogodbeni stranki ne moreta določiti drugačnega

dokazovanja zapadlosti terjatve v izvršilnem postopku, saj bi s tem

navedene procesne določbe izgubile prisilni značaj. Upnik zato

zapadlosti svoje terjatve v izvršilnem postopku ne more izkazovati s

svojo neoverjeno enostransko pisno izjavo o zapadlosti zneskov po

predložnih računih, pa čeprav sta se stranki tako dogovorili v obliki

notarskega zapisa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo,

da upnik predlogu za izvršbo ni predložil izvršilnega naslova.

Predloženi notarski zapis ni izvršljiv, ker iz njega ne izhaja, da bi

upnikova terjatev zapadla, upnik pa predlogu za izvršbo tudi ni

predložil javne listine ali po zakonu overjene listine, ki bi

dokazovala zapadlost njegove terjatve (2. odst. 20. člena ZIZ).

Predlog za izvršbo je bilo zato potrebno zavrniti. Ker niso podani

razlogi, iz katerih pritožnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje,

niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti

(2. odst. 350. člena ZPP - Zakon o pravdnem postopku, Uradno

prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004 v zvezi s 15. členom

ZIZ) je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP

pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa

potrdilo.