Court dismisses appeal confirming partial enforcement stop based on linear interest calculation post-ZPOMZO-1.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Od 28.6.2003 dalje je na podlagi ZPOMZO-1 uzakonjena enotna obrestna

mera zamudnih obresti (to je mera, ki ne vsebuje revalorizacijskega

in realnega dela). Uzakonitev enotne obrestne mere kot take šele

predstavlja podlago za odpravo možnosti konformnega obrestovanja in

dopustitev zgolj enostavnega (linearnega) obrestovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi

opr.štev. I 00/00852, z dne 5.6.2000 delno ustavilo za dne 15.7.2004

na račun glavnice, obresti in stroškov plačanih 181.428,24 SIT.

Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo dolžnika. Poudarjata, da je

sodišče svojo odločitev utemeljilo z izračunom zakonitih zamudnih

obresti po programu, ki nima podlage v ZPOMZO in pred tem še v ZOM.

Sodišče še vedno uporablja za izračun zamudnih obresti princip

obrestovanja zamudnih obresti in obračunavanja z revalorizacijo. Po

sprejetju ZPOMZO-1 je dopustno revalorizacijo obračunavati le, če se

pogodbeni stranki zanjo dogovorita v pogodbi, kar se v konkretnem

primeru ni zgodilo. V predloženem obračunu pa so zamudne obresti

obrestno obrestovane, kar ni več dopustno. Izračun zamudnih obresti

po linearnem principu potrdi, da je dolžnik v celoti plačal terjatev.

Predlagata, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni

tako, da se izvršba v celoti ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno -

šele od 28.6.2003 uporabilo linearni način izračunavanja zamudnih

obresti, pred tem datumom pa komformni način. To izhaja iz sklepu

priloženega računalniškega izpisa obračuna upnikove terjatev, ki ga

je prvostopno sodišče napravilo na podlagi računalniškega programa,

ki upošteva zakonsko ureditev zamudnih obresti oziroma načina

izračunavanja teh (o čemer bo govora v nadaljevanju). Zato so najprej

neutemeljene tiste pritožbene trditve, ki prvostopnemu sodišču v

nasprotju s podatki spisa (omenjenim obračunom) očitajo uporabo

komforme metode za ves čas obračuna zamudnih obresti.

V spornem obdobju, na katero se nanaša upnikova terjatev (od leta

1996 dalje), je najprej veljal Zakon o predpisani obrestni meri

zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.list RS 45/95;

ZPOMZO), ki je določal temeljno obrestno mero - TOM kot letno

obrestno mero za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja

ohranitev njihove realne vrednosti - revalorizacijo, določeno s

strani Banke Slovenije (glej 3. člen zakona), povečano za 1,8 kratnik

splošne eskontne mere Banke Slovenije. S 1.1.2002 je bil ZPOMZO

spremenjen in dopolnjen z novelo ZPOMZO-A (Uradni list RS 109/2001),

ki je določil višino obrestne mere zamudnih obresti kot temeljno

obrestno mero povečano za 13,5 odstotnih točk. Enako kot ZPOMZO je

torej tudi ZPOMZO-A določil tako revalorizacijsko kot tudi realno

obrestno mero. Smisel revalorizacije pa je v tem, da se izračunava

sproti in da se obresti pripisujejo glavnici in od tako povečane

glavnice zahtevajo nadaljnje zamudne obresti. To pa pomeni izjemo od

prepovedi obrestnega obrestovanja, predpisano sicer tako prej s 1.

odstavkom 279. členom ZOR, kot tudi od 1.1.2002 dalje na podlagi 1.

odstavka 375. člena OZ. Specialna ureditev zamudnih obresti tako vse

do uveljavitve ZPOMZO-1 (Ur.list RS štev. 56/2003) predstavlja izjemo

od navedene prepovedi. Od uveljavitve tega zakona dalje (28.6.2003)

pa je prvič predpisana le enotna obrestna mera, ki ne vsebuje več

revalorizacijskega in realnega dela, temveč le eno realno obrestno

mero. Ta je bila določena najprej v višini 17 % nominalno letno

(prvi odstavek 2. člena ZPOMZO-1), od 1.1.2004 dalje pa velja 15,5%

obrestna mera (Sklep o spremembi predpisane obrestne mere zamudnih

obresti Vlade RS- Ur.list. RS 135/2003). Uzakonitev enotne obrestne

mere kot take pa šele predstavlja podlago za odpravo možnosti

komformnega obrestovanja in dopustitev zgolj enostavnega

obrestovanja.

Izpodbijani obračun zamudnih obresti v celoti upošteva navedeno

zakonsko ureditev. Zato je sodišče prve stopnje tudi materialnopravno

pravilno izračunalo stanje plačanega in neplačanega dela upnikove

terjatve in delno ustavilo izvršbo v plačanem delu terjatve.

Pritožnika torej neutemeljeno zahtevata ustavitev izvršilnega

postopka v celoti, ker naj bi bila ob upoštevanju linearne metode

izračuna zamudnih obresti za ves čas njihovega teka upnikova terjatev

že v celoti poplačana. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo

kakšnih drugih materialnopravnih kršitev ali procesnih kršitev, na

katere mora paziti po uradni dolžnosti, je moralo ob povedanem

zavrniti pritožbo in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka

365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 15.

členom ZIZ).