Appeal dismissed; enforcement against deleted company shareholders continues via non-contradictory procedure.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prva dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je

zgolj procesni sklep, s kaerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih,

zato sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper

družbenike izbisane družbe ne odloča v kontradiktornem postopku.

Zahtevana kontradiktornost je strankam zagotovljena v postopku pri

odločanju o ugovoru. Z nevročitvijo sklepa o izvršbi novima

dolžnicama pred izdajo izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe

sodišče prve stopnje tako ni kršilo nobenih določb izvršilnega

postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršbo

zoper dolžnika družbo V d.o.o., zaradi izbrisa iz sodnega registra,

odločilo, da se le-ta nadaljuje zoper dolžnikovi pravni naslednici -

M.Ž. in S.Ž. in slednjima naložilo plačilo upnikovih stroškov

postopka v znesku 26.900,00 SIT.

Prva dolžnica, M.Ž., nasprotuje temu, da bi se izvršba nadaljevala in

izvršila zoper njo. Pritožbo je vložila po svojem pooblaščencu iz

vseh pritožbenih razlogov. V prvi vrsti zatrjuje, da ji v postopku ni

bila dana možnost obravnavanja, saj ji sodišče prve stopnje sklepa o

izvršbi, s katerim je bila zoper prvotnega dolžnika - družbo V d.o.o.

izvršba dovoljena, ni nikoli vročilo. S tem je sodišče absolutno

bistveno kršilo določbe ZPP. Hkrati sodišču prve stopnje očita zmotno

ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava,

konkretno uporabo odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-135/00-77 z dne

9. 10. 2002, ker v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, da je imela v

izbrisani družbi položaj pasivnega družbenika.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru

pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni

dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem

postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04, v nadaljevanju ZPP in v zvezi

s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998

do 46/2005-US, v nadaljevanju ZIZ).

ZIZ dopušča, da se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik

izkaže prehod obveznosti z javno ali s po zakonu overjeno listino (4.

odstavek 24. člena ZIZ). Sklep o nadaljevanju je tako le procesni

sklep, za izdajo katerega zadošča, da upnik z javno oziroma s po

zakonu overjeno listino (to pa so lahko v primeru nadaljevanja

izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe bodisi sklep o izbrisu

gospodarske družbe iz sodnega registra, bodisi podatki iz sodnega

registra ali objava sklepa o izbrisu v Uradnem listu Republike

Slovenije) izkaže, da je bila oseba, zoper katero predlaga

nadaljevanje izvršbe, v času izbrisa te družbe v sodnem registru

vpisana kot njen družbenik. Slednja pa lahko nato z ugovorom izkaže,

da obveznosti izbrisane družbe nanjo niso prešle (12. točka 1.

odstavka 55. člena ZIZ). Vloga družbenika, v kateri le-ta zatrjuje,

da obveznosti izbrisane družbe nanj niso prešle, se tako obravnava

kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12. točki 1. odstavka 55. člena

ZIZ, vložen po izteku roka, in se o tem vprašanju ne odloča pri

izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe. Očitek pritožnice, da je

sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno

upoštevalo odločbo ustavnega sodišča, je zato neutemeljen. O njeni

trditvi, da obveznosti prvotne dolžnice nanjo niso prešle, ker v tej

družbi ni imela položaja aktivnega družbenika, bo tako moralo

odločati sodišče prve stopnje kot o ugovoru po izteku roka. Sicer pa

je pritožnica tak ugovor že vložila skupaj z obravnavano pritožbo.

Glede na opisano naravo sklepa o nadaljevanju izvršbe in pogojev za

njegovo izdajo pa je neutemeljen tudi drugi pritožbeni razlog, da je

bila pritožnici z nevročitvijo sklepa o izvršbi odvzeta možnost

obravnavanja. Kot že obrazloženo, je sklep o nadaljevanju zgolj in

samo procesni sklep, s katerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih,

zato sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper

družbenike izbrisanega dolžnika ne odloča v kontradiktornem postopku.

Zahtevana kontradiktornost postopka je strankam zagotovljena v

postopku pri odločanju o ugovoru. Tako stališče in dosedanjo sodno

prakso potrjuje tudi odločba ustavnega sodišča, opr.št. U-I-351/2004

z dne 20.10.2005, s katero je le-to razveljavilo 4. odstavek 24.

člena ZIZ in določilo način odločanja sodišč pri nadaljevanju

prekinjenih izvršilnih postopkov do odprave ugotovljenega neskladja.

V 17. točki te obrazložitve je tako ustavno sodišče med drugim

navedlo, da morajo sodišča pri odločanju o nadaljevanju prekinjenega

postopka novemu dolžniku sklep o izvršbi sicer vročiti, vendar šele

skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka in ne že pred njegovo

izdajo, novi dolžnik pa ima nato možnost vložiti ugovor, o katerem

odloči sodišče prve stopnje, zoper to odločitev pa ima dolžnik še

možnost vložiti pritožbo. Z nevročitvijo sklepa o izvršbi novima

dolžnicama pred izdajo izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe

sodišče prve stopnje tako ni kršilo nobenih določb izvršilnega

postopka, bo pa sklep o izvršbi v nadaljevanju postopka moralo

vročiti obema dolžnicama in o ugovoru prve dolžnice, ki ga je podala

v samostojni vlogi istočasno z obravnavano pritožbo, odločiti po

opravljenih vročitvah.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi

dolžnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako ne razlogi,

na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2.

točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo njeno pritožbo

in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker prva dolžnica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti stroške

pritožbenega postopka (5. odstavek 38. člena ZIZ v zvezi s 1.

odstavkom 165. člena ZPP).