Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 4825/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.4825.2005 AI generated

Appeal allowed: Court cannot correct formal defects in enforcement title after granting enforcement order.

Case Number VSL sklep III Cp 4825/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the creditor's appeal, overturning the first-instance judgment that had dismissed the debtor's objection. The first court incorrectly applied the law by rejecting the objection based on formal defects in the enforcement title, which it should have corrected by inviting the creditor to submit proper documents under Article 108 of the Civil Procedure Act. The court ruled that once an enforcement order is granted based on a formally defective title, the court loses the power to cure such defects and must instead treat the application as incomplete, thereby preventing the enforcement from proceeding.

Legislator headnote

AI generated

Article 108 of the Civil Procedure Act; Article 15 of the Enforcement and Security Act; Once a court grants an enforcement order based on a formally defective enforcement title, it may no longer correct such defects ex officio and must treat the application as incomplete.

Keywords

AI generated
enforcement order formal defect civil procedure enforcement title ex officio duty incomplete application remedial power

Cited Legislation

AI generated
Article 108 of the Civil Procedure Act
Article 15 of the Enforcement and Security Act
Article 55 of the Enforcement and Security Act
Article 365 of the Civil Procedure Act
Article 165 of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
Supreme Court of the Republic of Slovenia, General Legal Opinion of 30 June 2004
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se

ugovor dolžnice zavrne.

2. Pritožbeni stroški upnika se odmerijo na 38.900,00 SIT.

[JEDRO]

Sodišče od trenutka, ko je dovolilo izvršbo na podlagi fotokopije

verodostojne listine (tj. formalno pomanjkljive verodostojne

listine), te pomanjkljivosti samo (tj. po uradni dolžnosti) več ne

more odpraviti. Tako formalno pomanjkljivost lahko sodišče odpravi le

do končanega predhodnega preizkusa vloge (tj. do izdaje sklepa, s

katerim predlagano izvršbo dovoli), in sicer tako, da z upnikovim

predlogom za izvršbo ravna kot z nepopolno vlogo po določbah ZPP.

Ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, na katerega

sodišče pazi po uradni dolžnosti, se nanaša na vsebinsko in ne na

formalno ustreznost izvršilnega naslova oziroma verodostojne listine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 22.06.2005, opr.

št. I 409/2004-10, sklep o izvršbi z dne 07.09.2004, opr. št. I

409/2004-3, v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, tj. v 2.

točki izreka, razveljavilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških

odločalo sodišče v pravdnem postopku. V obrazložitvi je sodišče prve

stopnje navedlo, da je v okviru ugovornih razlogov, na katere pazi po

uradni dolžnosti, ugotovilo, da listine, na podlagi katerih je upnik

predlagal predmetno izvršbo, nimajo vseh predpisanih lastnosti, saj

so predložene le neoverjene fotokopije, torej niso izpolnjeni pogoji

za verodostojno listino, zato je ugovoru dolžnice ugodilo.

Zoper izdani sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo, v kateri

navaja, da se sicer strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča,

da so bili predlogu za izvršbo priloženi nežigosani in nepodpisani

računi, vendar gre to pripisati očitni pomoti upnika. Ker gre za

formalno pomanjkljivost vloge, bi ga moralo sodišče že pri odločanju

o predlogu za izvršbo pozvati v skladu s 108. členom ZPP, da v

določenem roku predloži verodostojno listino v izvirniku ali prepisu,

žigosanem in podpisanem s strani odgovorne osebe, sicer bo njegov

predlog za izvršbo zavrglo. Tega pa sodišče prve stopnje ni storilo,

temveč je šele pri odločanju o ugovoru dolžnice po uradni dolžnosti

ugotovilo obstoj ugovornega razloga po 2. točki 55. člena ZIZ. Glede

na to je podana relativna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka,

saj sodišče ni uporabilo 108. člena ZPP, ki bi jo moralo uporabiti,

kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Navaja, da po

njegovi oceni ni smotrno sprožati še pravdnega postopka, zato

pritožbi prilaga verodostojne listine v zahtevani obliki ter

predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep

razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi prvostopenjskemu sodišču utemeljeno očita, da bi

moralo sodišče njegov predlog za izvršbo, ki mu je priložil

verodostojne listine v fotokopiji, obravnavati kot formalno

pomanjkljivo vlogo v smislu 108. člena Zakona o pravdnem postopku

(Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju

ZPP). O tem, da je taka pomanjkljivost formalne narave, je stališče

zavzelo tudi že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v načelnem

pravnem mnenju z dne 30.06.2004. Tako je utemeljena upnikova navedba

iz pritožbe, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je

ugodilo dolžničinemu ugovoru in odločilo, da bo zahtevku in stroških

odločano v pravdnem postopku, namesto da bi upnika v skladu s 108.

členom ZPP pozvalo, naj svojo vlogo dopolni s predložitvijo formalno

popolnih verodostojnih listin in ga opozorilo na pravne posledice, če

tega v določenem roku ne stori. Ker je upnik svoji pritožbi zoper

izpodbijani sklep (že) priložil formalno ustrezne verodostojne

listine, je odpravil formalno pomanjkljivost (prvotno) vloženega

predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi

izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je dolžničin ugovor sicer

neutemeljen, vendar mu je ugodilo iz razloga, na katerega pazi po

uradni dolžnosti. Ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 55. člena

ZIZ, na katerega sodišče res pazi po uradni dolžnosti, pa se nanaša

na vsebinsko in ne na formalno ustreznost izvršilnega naslova oziroma

verodostojne listine, zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo

materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.

list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v

nadaljevanju ZIZ) pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep

spremenilo tako, da je dolžničin ugovor zavrnilo.

Zgolj v poduk prvostopenjskemu sodišču pa pritožbeno sodišče dodaja

še naslednje: sodna praksa še ni izrecno odgovorila na vprašanje, ali

je mogoča odprava formalnih pomanjkljivosti samo do določene faze

postopka ali ves čas postopka, zlasti je vprašljivo, če lahko sodišče

postopa z vlogo kot nepopolno ves čas postopka, če gre za formalne

pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega

obravnavanja, ampak so obligatorna sestavina vloge po volji

zakonodajalca, ki hoče s tako ureditvijo doseči večjo ekonomičnost

postopka. Pravilnejše se zdi stališče, da je tovrstne formalne

pomanjkljivosti mogoče odpraviti le do določene faze postopka, tj. do

končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega

dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati (primerjaj Ude., L,

in drugi, Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV

založba, Ljubljana 2005, str. 443). V obravnavanem primeru bi to

pomenilo, da sodišče od trenutka, ko je dovolilo izvršbo na podlagi

fotokopije verodostojne listine (tj. formalno pomanjkljive

verodostojne listine), te pomanjkljivosti samo (tj. po uradni

dolžnosti) več ne more odpraviti.

Upnik je zahteval povračilo pritožbenih stroškov, in sicer 250 točk

za sestavo pritožbe ter takso za pritožbo, kar mu je pritožbeno

sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZIZ tudi priznalo: 27.500,00 SIT za sestavo pritožbe (250 točk

ob vrednosti točke 110 SIT; DDV ni priglašen, zato ga pritožbeno

sodišče ni moglo priznati) ter sodna taksa za pritožbo 11.400,00 SIT,

skupaj tedaj 38.900,00 SIT.