Appeal allowed: Court cannot correct formal defects in enforcement title after granting enforcement order.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal, overturning the first-instance judgment that had dismissed the debtor's objection. The first court incorrectly applied the law by rejecting the objection based on formal defects in the enforcement title, which it should have corrected by inviting the creditor to submit proper documents under Article 108 of the Civil Procedure Act. The court ruled that once an enforcement order is granted based on a formally defective title, the court loses the power to cure such defects and must instead treat the application as incomplete, thereby preventing the enforcement from proceeding.
Legislator headnote
AI generatedArticle 108 of the Civil Procedure Act; Article 15 of the Enforcement and Security Act; Once a court grants an enforcement order based on a formally defective enforcement title, it may no longer correct such defects ex officio and must treat the application as incomplete.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
ugovor dolžnice zavrne.
2. Pritožbeni stroški upnika se odmerijo na 38.900,00 SIT.
[JEDRO]
Sodišče od trenutka, ko je dovolilo izvršbo na podlagi fotokopije
verodostojne listine (tj. formalno pomanjkljive verodostojne
listine), te pomanjkljivosti samo (tj. po uradni dolžnosti) več ne
more odpraviti. Tako formalno pomanjkljivost lahko sodišče odpravi le
do končanega predhodnega preizkusa vloge (tj. do izdaje sklepa, s
katerim predlagano izvršbo dovoli), in sicer tako, da z upnikovim
predlogom za izvršbo ravna kot z nepopolno vlogo po določbah ZPP.
Ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, na katerega
sodišče pazi po uradni dolžnosti, se nanaša na vsebinsko in ne na
formalno ustreznost izvršilnega naslova oziroma verodostojne listine.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 22.06.2005, opr.
št. I 409/2004-10, sklep o izvršbi z dne 07.09.2004, opr. št. I
409/2004-3, v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, tj. v 2.
točki izreka, razveljavilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških
odločalo sodišče v pravdnem postopku. V obrazložitvi je sodišče prve
stopnje navedlo, da je v okviru ugovornih razlogov, na katere pazi po
uradni dolžnosti, ugotovilo, da listine, na podlagi katerih je upnik
predlagal predmetno izvršbo, nimajo vseh predpisanih lastnosti, saj
so predložene le neoverjene fotokopije, torej niso izpolnjeni pogoji
za verodostojno listino, zato je ugovoru dolžnice ugodilo.
Zoper izdani sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo, v kateri
navaja, da se sicer strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča,
da so bili predlogu za izvršbo priloženi nežigosani in nepodpisani
računi, vendar gre to pripisati očitni pomoti upnika. Ker gre za
formalno pomanjkljivost vloge, bi ga moralo sodišče že pri odločanju
o predlogu za izvršbo pozvati v skladu s 108. členom ZPP, da v
določenem roku predloži verodostojno listino v izvirniku ali prepisu,
žigosanem in podpisanem s strani odgovorne osebe, sicer bo njegov
predlog za izvršbo zavrglo. Tega pa sodišče prve stopnje ni storilo,
temveč je šele pri odločanju o ugovoru dolžnice po uradni dolžnosti
ugotovilo obstoj ugovornega razloga po 2. točki 55. člena ZIZ. Glede
na to je podana relativna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka,
saj sodišče ni uporabilo 108. člena ZPP, ki bi jo moralo uporabiti,
kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Navaja, da po
njegovi oceni ni smotrno sprožati še pravdnega postopka, zato
pritožbi prilaga verodostojne listine v zahtevani obliki ter
predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep
razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.
Pritožba je utemeljena.
Upnik v pritožbi prvostopenjskemu sodišču utemeljeno očita, da bi
moralo sodišče njegov predlog za izvršbo, ki mu je priložil
verodostojne listine v fotokopiji, obravnavati kot formalno
pomanjkljivo vlogo v smislu 108. člena Zakona o pravdnem postopku
(Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju
ZPP). O tem, da je taka pomanjkljivost formalne narave, je stališče
zavzelo tudi že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v načelnem
pravnem mnenju z dne 30.06.2004. Tako je utemeljena upnikova navedba
iz pritožbe, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je
ugodilo dolžničinemu ugovoru in odločilo, da bo zahtevku in stroških
odločano v pravdnem postopku, namesto da bi upnika v skladu s 108.
členom ZPP pozvalo, naj svojo vlogo dopolni s predložitvijo formalno
popolnih verodostojnih listin in ga opozorilo na pravne posledice, če
tega v določenem roku ne stori. Ker je upnik svoji pritožbi zoper
izpodbijani sklep (že) priložil formalno ustrezne verodostojne
listine, je odpravil formalno pomanjkljivost (prvotno) vloženega
predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi
izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je dolžničin ugovor sicer
neutemeljen, vendar mu je ugodilo iz razloga, na katerega pazi po
uradni dolžnosti. Ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 55. člena
ZIZ, na katerega sodišče res pazi po uradni dolžnosti, pa se nanaša
na vsebinsko in ne na formalno ustreznost izvršilnega naslova oziroma
verodostojne listine, zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo
materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365.
člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.
list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v
nadaljevanju ZIZ) pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep
spremenilo tako, da je dolžničin ugovor zavrnilo.
Zgolj v poduk prvostopenjskemu sodišču pa pritožbeno sodišče dodaja
še naslednje: sodna praksa še ni izrecno odgovorila na vprašanje, ali
je mogoča odprava formalnih pomanjkljivosti samo do določene faze
postopka ali ves čas postopka, zlasti je vprašljivo, če lahko sodišče
postopa z vlogo kot nepopolno ves čas postopka, če gre za formalne
pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega
obravnavanja, ampak so obligatorna sestavina vloge po volji
zakonodajalca, ki hoče s tako ureditvijo doseči večjo ekonomičnost
postopka. Pravilnejše se zdi stališče, da je tovrstne formalne
pomanjkljivosti mogoče odpraviti le do določene faze postopka, tj. do
končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega
dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati (primerjaj Ude., L,
in drugi, Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV
založba, Ljubljana 2005, str. 443). V obravnavanem primeru bi to
pomenilo, da sodišče od trenutka, ko je dovolilo izvršbo na podlagi
fotokopije verodostojne listine (tj. formalno pomanjkljive
verodostojne listine), te pomanjkljivosti samo (tj. po uradni
dolžnosti) več ne more odpraviti.
Upnik je zahteval povračilo pritožbenih stroškov, in sicer 250 točk
za sestavo pritožbe ter takso za pritožbo, kar mu je pritožbeno
sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ tudi priznalo: 27.500,00 SIT za sestavo pritožbe (250 točk
ob vrednosti točke 110 SIT; DDV ni priglašen, zato ga pritožbeno
sodišče ni moglo priznati) ter sodna taksa za pritožbo 11.400,00 SIT,
skupaj tedaj 38.900,00 SIT.