Enforcement court rejects creditor's appeal for unpaid bonuses absent explicit mention in enforceable title.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the creditor's appeal against a first-instance decision that limited enforcement to salary replacement and seniority allowance. The creditor argued that all bonuses and incentives should be included based on the underlying labor court judgment, while the debtor contended that the enforceable title only explicitly recognized salary replacement. The court ruled that since the enforceable title did not specify other bonuses, the enforcement court lacks authority to determine additional entitlements and must strictly execute only what is written.
Legislator headnote
AI generatedčlen 189 in 190 ZOR; Če izvršilni naslov ne navede zneska nadomestila plače niti dodatkov, upnik ne more zahtevati drugih dodatkov in stimulacije.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. 1 izreka) potrdi
sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo.
[JEDRO]
Če v izvršilnem naslovu ni naveden znesek nadomestila plače, niti ni
navedeno, do katerih dodatkov je upravičen upnik, upnik v izvršilnem
postopku ne more zahtevati plačila drugih dodatkov in stimulacije,
temveč mu pripada samo nadomestilo plače in dodatek za delovno dobo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru
dolžnika in sklep o izvršbi I 2004/00436 z dne 17.9.2004 za znesek
3.228.086,70 SIT razveljavilo ter upnici naložilo plačilo izvršilnih
stroškov v znesku 100.650,00 SIT dolžniku.
Zoper tak sklep se pritožuje upnica, ki v pritožbi predlaga, da
pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep
razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V
pritožbi upnica navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri
izračunu terjatve upoštevati vse dodatke in stimulacije, kot je
storil S.L. v svojem mnenju, ki je bilo predloženo k predlogu za
izvršbo. Upnica je upravičena do vzpostavitve stanja, kot bi bilo, če
ji razmerje ne bi nezakonito prenehalo, saj je v izvršilnem naslovu
ugotovljeno, da to razmerje še traja z vsemi pravicami, kakor je
šteti tudi pravico do vseh dodatkov in stimulacij, ki bi jih upnica
prejemala v rednem toku dogodkov. Odškodnino upnica uveljavlja na
podlagi čl. 189/1 in 190 ZOR. Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko
stanje, ko od izvedenca ni zahtevalo, da pri izračunu terjatve
upošteva vse dodatke.
Dolžnik je na pritožbo upnice odgovoril in predlagal, da pritožbeno
sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, ko je
delno ugodilo ugovoru dolžnika, sklicujoč se na mnenje izvedenca, da
upnici razen dodatka za delovno dobo ostali dodatki za posebne pogoje
dela ne pripadajo, saj iz izvršilnega naslova pravnomočne sodbe
Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr.št. II Pd 65/99, ki
je izvršilni naslov v tej zadevi izhaja, da je upnica upravičena samo
do nadomestila plače. Če bi bila upravičena tudi do drugih dodatkov,
bi moralo biti to navedeno v izvršilnem naslovu, saj izvršilno
sodišče nima pooblastila, da ugotavlja, do katerih dodatkov je
upravičena upnica, saj je njegova naloga le izvrševanje sodnih
odločb. Upnica se tudi ne more uspešno sklicevati na mnenje S.L., ki
ga je imenovani pred uvedbo postopka na podlagi njenega naročila
izdelal, saj bi navedeno mnenje sodišče lahko upoštevalo, če bi z
njim soglašal dolžnik. Če upnica smatra, da ji gre še kaj več kot ji
je priznalo sodišče prve stopnje, bo morala svojo terjatev
uveljavljati pred pristojnim Delovnim in socialnim sodiščem, ne more
pa se v tem postopku sklicevati na določbe člena 189 in 190 ZOR o
povračilu škode.
Glede na navedeno je bilo pritožbo upnice zavrniti in v izpodbijanem
delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 365 tč. 2 ZPP v zvezi s
čl. 15 ZIZ).
V postopku zoper sklep se ne uporabljajo določbe, o odgovoru na
pritožbo (člen 366 ZPP) in mora v posledici tega dolžnik sam trpeti
stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem, saj se ti stroški ne morejo
opredeliti kot za izvršbo potrebni stroški (člen 166 v zvezi s členom
154 in 155/2 ZPP).