Appeal allowed; execution against heirs requires probate court order proving succession rights.

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva

vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Dediči umrle stranke lahko vstopijo v izvršilni postopek šele potem,

ko je njihovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 24.11.2000 dovolilo

izvršbo zoper brata pritožnic, dolžnika V.Z.. Sklep o izvršbi je

postal pravnomočen 8.12.2000.

Po prejemu obvestila, da je dolžnik umrl, je sodišče prve stopnje

izvršilni postopek prekinilo z dnem 30.1.2001.

S sklepom z dne 2.12.2003 je sodišče odločilo, da se izvršba

nadaljuje proti dedičem, dolžnikovi materi L.Z. in sestrama M.V. in

L.V..

Po prejemu podatka, da je umrla tudi dolžnikova mama L.Z., je sodišče

prve stopnje s sklepom z dne 23.8.2005 izvršbo v delu, s katerim se

je nadaljevala zoper L.Z., nadaljevalo z njenima hčerkama oziroma

sestrama prvotnega dolžnika M.R. in L.V..

Zoper oba sklepa o nadaljevanju sta se dolžnikovi sestri M.R. in

L.V. pravočasno pritožili. Navajata, da je pri Davčni upravi v teku

postopek za obnovo postopka za odpis prispevkov. Pri pregledu

dokumentacije in zemljiške knjige je bilo ugotovljeno, da vpisi v

zemljiško knjigo niso zakoniti. Celotni dedni delež pritožnice M.R.

po očetu je nezakonito prešel v premoženje pokojnega brata. Vložena

je tožba. V pritožbi zoper dne 23.8.2005 izdani sklep pa še navajata,

da je bila 7.3.2005 sklenjena sodna poravnava, s katero je bil dedni

dogovor, v zapuščinskem postopku pri Okrajnem sodišču v Trbovljah,

pod opr.št. O 210/59, razglašen za ničnega. Ni še določeno, kakšno

premoženje naj bi imel pokojni brat, zato dediščine nista sprejeli.

Predlagata razveljavitev sklepa. Postopek naj se nadaljuje, ko bodo

pravnomočno rešeni zahtevki za odpis oziroma znižanje dolga in ko bo

dokončno izvedeno dedovanje po sodni poravnavi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka

oprlo na določbo 1. odst. 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)

pri tem pa prezrlo, da niso izpolnjeni pogoji iz 15. člena Zakona o

izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za smiselno uporabo določb ZPP. Zakon o

spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-A), ki

velja od 21.9.2000 dalje, je namreč z dodatnim odstavkom k 24. členu

določil pogoje, v katerih je mogoče izvršbo nadaljevati zoper novega

dolžnika. Pogoji so enaki, kot jih zakon predpisuje za upnika. Prehod

obveznosti mora biti izkazan z javno ali s po zakonu overjeno

listino. Kadar to ni mogoče, pa se prenos obveznosti dokazuje s

pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju izvršbe proti novima

dolžnicama oprlo na smrtovnico, ne da bi ugotavljalo, ali gre za

javno listino, ki izkazuje prehod obveznosti na novi dolžnici.

Ker sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo določbe 24.

člena ZIZ in ni ugotavljalo v tej določbi predpisanih pogojev za

nadaljevanje izvršbe proti dolžnicama, je pritožbeno sodišče, na

podlagi 3. točke 365. člena v zvezi z 355. členom ZPP in 15. členom

ZIZ, pritožbama ugodilo in sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo

ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Opozarja

pa, da je v pravni teoriji povsem usklajeno stališče, da mora biti

prehod obveznosti na dediča izkazan s sklepom o dedovanju. Dediči

umrle stranke lahko vstopijo v izvršilni postopek šele potem, ko je

njihovo pravno nasledstvo izkazano s sklepom o dedovanju (glej dr.

Karel Zupančič, Dedno pravo, Časopisni zavod Uradni list RS 1991,

stran 159-161, in Dragica Vedam Lukič, Civilno izvršilno pravo,

Časopisni zavod Uradni list RS 1992, stran 43). Takšno stališče je

zavzeto tudi v odločbi Ustavnega sodišča RS, opr.št. Up-521/02-26 z

dne 23.9.2004.