Appeal allowed: Third-party objection filed before final ownership transfer decree is timely. Third-party objection filed before final ownership decree is timely under enforcement law. Third-party objection filed before final ownership decree is timely under enforcement law.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V konkretnem primeru sta tretja vložila ugovor, potem ko je sodišče v

skladu s 5. odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo

najboljšega ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, ni pa

še izdalo sklepa o domiku. Ker izdanega sklepa sodišča prve stopnje o

ugotovitvi najboljšega ponudnika in napotitvi na pridobitev odobritve

ni mogoče enačiti z domikom, učinki domika niso mogli nastopiti. Ker

sta tretja ugovor vložila, potem ko je sodišče v skladu s 5.

odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo najboljšega

ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, a pred izdajo

sklepa o domiku, njun ugovor ni prepozen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 17.2.2005 opravilo drugo javno dražbo, na

kateri je izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je najboljši

ponudnik za nepremičnine vl. št. X, k.o. P, S.Ž., in ga napotilo, da

pri pristojni upravni enoti prične postopek za pridobitev odobritve.

Tretja J.R. in K.R. sta 3.3.2005 vložila predlog za odlog izvršbe in

ugovor tretjega, in sicer glede nepremičnin parc. št. Z, parc. št.

Z1 in vhodni del parc. št. Z2 v obsegu devet vinogradniških vrst, vse

k.o. P. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tretjih

zavrglo, ker je ocenilo, da sta ga vložila prepozno.

Proti sklepu sta se pritožila tretja, ki uveljavljata pritožbena

razloga bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in zmotne

uporabe materialnega prava. Predlagata, naj sodišče pritožbi ugodi,

izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

nov postopek. Ugovor tretjih je bil vložen po končani nepremičninski

javni dražbi, na kateri je sodišče prve stopnje ugotovilo najboljšega

ponudnika, pri čemer pa sklepa o domiku še ni izdalo. Stališče

sodišča prve stopnje, da ima že ugotovitev najboljšega ponudnika

učinek domika, je napačno. Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju

(ZIZ) so kogentne narave. Po izrecni določbi 189. člena ZIZ mora

sodišče po končani dražbi na naroku razglasiti ne le najboljšega

ponudnika, ampak tudi, da je nepremičnina domaknjena najboljšemu

ponudniku. Razglasitev domika pomeni razglasitev ustnega sklepa o

domiku, ki je konstitutivne narave, saj ustvarja pravni učinek

prehoda lastninske pravice. Domik od razglasitve dalje učinkuje

pogojno, nepogojno pa od trenutka upravne odobritve. Za odločanje o

ugovoru je nepomembno, da je Upravna enota Novo mesto 9.3.2005

odobrila domik in da je najboljši ponudnik položil kupnino, saj so

bila ta dejanja opravljena po vloženem ugovoru. Upnik in kupec sta z

dejanskim stanjem seznanjena in po njunih zatrjevanjih ugovoru

tretjih ne bi nasprotovala.

Pritožba je utemeljena.

ZIZ v 64. členu določa, da se ugovor tretjega lahko vloži do konca

izvršilnega postopka. To je praviloma takrat, ko je upnik poplačan.

Res je tudi, kot je nakazalo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem

sklepu, da je položaj pri nepremičninski izvršbi specifičen. Čeprav

sklep o domiku še ne pomeni pridobitve lastninske pravice kupca,

predstavlja naslov za njeno pridobitev, zaradi česar ima kupec

zavarovan položaj (pričakovalno pravico), zato je utrjeno stališče

sodne prakse, da je ugovor tretjega, ki ga poda po pravnomočnosti

sklepa o domiku, prepozen. Napačno pa je stališče sodišča prve

stopnje, da je za določitev konca izvršilnega postopka odločilen

trenutek, ko je sodišče po končani javni dražbi ugotovilo, kateri

ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napotilo, da prične postopek

za pridobitev odobritve.

ZIZ za primer, ko je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna

odobritev, v 5. odstavku 189. člena določa, da sodišče po končani

dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga

napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev

odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve nadaljuje postopek in

takoj izda sklep o domiku. Določbe ZIZ so jasne. Ker je pridobitev

odobritve odvisna od pogojev, ki jih nekateri kupci izpolnjujejo,

drugi pa ne, sodišče sklepa o domiku ne izda takoj po koncu javne

dražbe, temveč šele po ponudnikovi pridobitvi odobritve. V nasprotnem

primeru ravna v skladu s 6. odstavkom 189. člena ZIZ, to je na

pridobitev odobritve napoti drugega oziroma naslednje najboljše

kupce, ki v to privolijo, ali pa prodajo s sklepom razveljavi. Izdani

sklep o domiku je konstitutivne (oblikovalne) narave, zato domik

objektivno nastopi šele z izdajo sklepa, zato ni mogoče pritrditi

stališču, da se domik lahko domneva na podlagi obstoja določenih

dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je

mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.

V konkretnem primeru sta tretja vložila ugovor, potem ko je sodišče v

skladu s 5. odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo

najboljšega ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, ni pa

še izdalo sklepa o domiku. Ker izdanega sklepa sodišča prve stopnje o

ugotovitvi najboljšega ponudnika in napotitvi na pridobitev odobritve

ni mogoče enačiti z domikom, učinki domika niso mogli nastopiti.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3.

točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom

ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvod

ugovora, pod pogojem, da je pravočasen, popoln in dovoljen, vročiti

upniku in ga vsebinsko obravnavati (64. in 65. člen ZIZ).