Court held that courts, not social centers, decide contact disputes for children in foster care under family law.

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Za odločanje o stikih z otroki, ki so v rejništvu, je pristojno

sodišče in ne center za socialno delo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni

stvarno pristojno za odločanje o predlogih predlagateljice. Predlog

za določitev stikov, predlog za začasno odredbo o stikih in začasno

odredbo o odstranitvi hčere predlagateljice iz rejniške družine je

zavrglo. Odločilo je še, da bo zadeva po pravnomočosti sklepa

odstopljena v nadaljnje reševanje Centru za socialno delo Ljubljana

Moste Polje.

Zoper sklep sta se pritožili predlagateljica in nasprotna udeleženka.

Predlagateljica uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb

pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga

razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov

postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se sodišče prve stopnje

napačno sklicuje na Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti - ZIRD, ne

omeni pa določil Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

(ZZZDR), ki v 106. in 106a členu izrecno ureja stike med starši in

otroci. 106. člen ZZZDR izrecno določa, da mora tisti od staršev, pri

katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, oziroma druga oseba, pri

kateri otrok živi, opustiti vse, kar otežuje in onemogoča otrokove

stike. Če sporazuma o stikih ni, lahko starša predlagata, da sodišče

v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da

sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Tudi v

primeru, ko gre za stike med otrokom in drugimi osebami, s katerimi

je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, odloča o stikih,

v primerih ko ni soglasja niti ob pomoči CSD, sodišče v nepravdnem

postopku, razen tedaj, ko se odloča o stikih hkrati s sporom o

varstvu in vzgoji otrok. ZIRD izrecne procesne določbe o odločanju o

stikih med otroci v rejništvu in starši nima. 26. člen tega zakona,

na katerega se sklicuje sodišče, predstavlja materialno pravno

podlago, ki bi jo sodišče moralo upoštevati ob meritornem reševanju

zadeve. Nesprejemljivo je, da bi le o stikih z otroci, ki so v

rejništvu, odločal CSD. Otrokova pravica do stika s starši je enako

močna in enako pomembna kot v primeru, če živi pri drugem od staršev

oziroma pri tretji osebi. Namen spremembe ZZZDR, ki je uredil

odločanje o pravici do stikov v nepravdnem postopku, je bil ravno v

tem, da se tako pomembna otrokova pravica čim bolj učinkovito

zavaruje, kar je možno le v okviru sodnega postopka. Otroci v

rejništvu glede varovanja te pravice ne morejo biti v drugačnem

položaju kot tisti, ki živijo pri starših. Tako razlikovanje bi

pomenilo kršitev 22. in 23. člena Ustave RS, ki zahtevata, da se

bistveno enaki položaji rešujejo na enak način. ZIRD v prehodnih

določbah tudi ni razveljavil členov ZZZDR, ki govorijo o pravici do

stikov in o načinu uveljavljanja te pravice.

Nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve

pravdnega postopka po I. odst. 339. člena ZPP. V obrazložitvi

pritožbe opozarja na določbo I. odst. 106a člena ZZZDR, ki določa, da

ima otrok pravico do stikov tudi z drugimi osebami, s katerimi je

družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju

z otrokovo koristjo. Med druge osebe gotovo sodijo tudi rejniki. Če

do sporazuma ne pride niti ob pomoči centra za socialno delo odloči o

stikih sodišče v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih

skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok. Ker se predlagateljica in

nasprotna udeleženka o stikih ne moreta dogovoriti, je za rešitev

vprašanja stikov pristojno sodišče. Predlaga razveljavitev

izpodbijanega sklepa.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je odločitev o sodni nepristojnosti oprlo na

določbe Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljnjem

besedilu ZIRD, Ur.l. RS, št. 110/2002), ki pa ne urejajo oziroma

določajo organa, ki je pristojen odločati o stikih, ampak vsebujejo

le materialnopravne določbe o obveznostih rejnika in centra za

socialno delo (v nadaljnjem besedilu CSD), če je otrok dan v

rejništvo. Nobena od določb, ki jih je sodišče v obrazložitvi sklepa

citiralo in tudi katera od drugih določb ZIRD ne predpisuje, da bi o

stikih staršev in otrok, ki so v rejništvu, odločal center za

socialno delo ne pa sodišče, kot velja za vse druge mladoletne

otroke. Pritožbi pravilno opozarjata, da ZZZDR zagotavlja tako otroku

kot tudi staršem pravico do medsebojnih stikov (1. odst. 106. člena

ZZZDR), otrok pa ima pravico do stikov tudi z drugimi osebami, s

katerimi je družinsko povezan ali je nanje osebno navezan (1. odst.

106.a člena ZZZDR). Zakon predpostavlja, da se otrok in starši ter

druge osebe glede stikov sporazumejo. Če pa do sporazuma glede stikov

ne pride, pa zakon v 2. odst. 106.a člena ZZZDR CSD pooblašča, da

zainteresiranim osebam nudi strokovno pomoč. V 3. odst. 106.a člena

ZZZDR je predpisano, da v primeru, če niti ob pomoči CSD ne pride do

sporazuma, o stikih odloča sodišče v nepravdnem postopku. Navedena

ureditev velja za vse otroke, tudi tiste, ki so v rejništvu.

Okoliščina, da je otrok v rejništvu povzroči le, da mora

predlagatelj, ki zahteva ureditev stikov, predlog vložiti zoper

rejnika, pri katerem je otrok.

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da predlogi

predlagateljice ne sodijo v sodno pristojnost in v posledici predloge

zavrglo je napačno uporabilo določbo 18. člena ZPP, ker pri odločitvi

ni upoštevalo citiranih specialnih določb ZZZDR. S tem je

predlagateljici in tudi nasprotni udeleženki odvzelo možnost

obravnavanja v sodnem postopku (8. točka 2. odst. 339. člena ZPP v

zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), kar je pritožbenemu

sodišču narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev

zadeve prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.