Court allows appeal where matured alimony debt is validly transferred via assignment contract.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Zapadla neplačana preživnina, o kateri obstoja izvršilni naslov, je

lahko predmet cesijske pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru

dolžnika zoper sklep o izvršbi, izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi in

opravljena izvršilna dejanja pa razveljavilo ter predlog za izvršbo

zavrnilo. Upnici je naložilo, da dolžniku povrne stroške ugovora v

znesku 11.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa

do plačila. Višji dolžnikov predlog za povračilo ugovornih stroškov

pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je podan ugovorni razlog iz 12.

točke 1. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena

razloge bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe

materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je prvotni

upnik svojo terjatev do dolžnika odstopil svoji materi, sedanji

upnici, potem ko je terjatev že zapadla v plačilo in jo je dejansko

sedanja upnica pokrivala iz lastnih sredstev. Le nezapadle terjatve

niso prenosljive in se jim ni mogoče odpovedati. Sodišče je napačno

uporabilo določbo 436. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.

Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo dolžnikov ugovor

zavrnjen, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve

prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem upnice, da je napačna

odločitev, da terjatev prvotnega upnika ni veljavno prešla nanjo. Res

določbi 436. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in tudi 417.

člena Obligacijskega zakonika, ki velja od 1.1.2002, določata

neprenosljivost terjatve, ki so povezane z osebnostjo upnika, vendar

je v pravni teoriji in tudi sodni praksi uveljavljeno stališče, da

se navedena prepoved nanaša na pravico povezano z osebo, ne pa tudi

na posamezne zahtevke, ki iz nje izhajajo (primerjaj dr. Miha Juhart,

Cesija, pogodbeni odstop terjatve, GV Ljubljana 1996, stran 53 in

sklep VSL, opr. št. III Cp 3218/2001). S pogodbo o odstopu terjatve z

dne 3.6.2003 so bile na sedanjo upnico prenešene terjatve, ki so vse

že zapadle in o katerih obstaja veljaven izvršilni naslov. Po mnenju

pritožbenega sodišča ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu

preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski

preživnine, zato so le ti lahko tudi predmet cesijske pogodbe. Upnica

je izvršilnemu predlogu priložila tudi s strani notarja overjeno

pogodbo o odstopu terjatve, ki jo je sklenila z R.V., kar pomeni, da

je prehod terjatve R.V. nanjo izkazala na način, ki ga prevideva 1.

odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Po tej določbi

namreč sodišče izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem

naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno

listino dokaže, da je bila terjatev prenesena, ali je na kak drug

način prešla nanj.

Odločitev sodišča prve stopnje, da je podan ugovorni razlog iz 12.

točke 2. odst. 55. člena ZIZ je napačna. Ker pa je dolžnik v ugovoru

zatrjeval tudi druge ugovorne razloge, ki jih sodišče prve stopnje,

zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, doslej ni preizkušalo,

je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi z 355.

členom ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi ugodilo,

izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje

v nadaljnji postopek. Razveljavitev odločitve glede ugovora je

narekovala tudi razveljavitev odločitve iz 2. točke izreka

izpodbijanega sklepa, s katero je bilo upnici naloženo povračilo

ugovornih stroškov dolžnika. O teh bo moralo sodišče prve stopnje

odločiti v ponovljenem postopku, enako kot o njenih pritožbenih

stroških.