Appeal dismissed; creditor may request new enforcement measures without proving failure of existing ones.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča

prve stopnje.

[JEDRO]

Po določbi 3. odst. 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega

postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev

oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih

predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z

drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Upniku pri tem ni potrebno

izkazovati, da je izvršba z novimi izvršilnimi sredstvi oziroma na

novih predmetih potrebna zato, ker naj bi bila izvršba z že

dovoljenimi sredstvi oziroma predmeti neuspešna ali nezadostna za

poplačilo njegove terjatve. Upnik lahko namreč predlaga nova sredstva

ali predmete izvršbe vse dotlej, dokler njegova terjatev ni v celoti

poplačana.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom v prvi točki izreka

odločilo, da se ugovoru dolžnika z dne 6.10.2005 zoper sklep o

dovolitvi novih sredstev izvršbe z dne 22.9.2005 ugodi za sredstvo

izvršbe - rubež in cenitev osebnega avtomobila Citroen C3 in sklep o

dovolitvi novega sredstva izvršbe pod prej navedeno opravilno

številko razveljavi, v drugi točki izreka je odločilo, da se ugovor

zavrne za dovoljeno sredstvo izvršbe, rubež in prodajo ostalih

premičnih stvari ter rubež in prodajo nepremičnin, vpisanih v vl. št.

X k.o. B, X1 k.o. B in X2 k.o. G, v tretji točki izreka pa je

odločilo, da je dolžnik dolžan povrniti upniku nadaljnje stroške tega

izvršilnega postopka v višini 113.935,06 SIT, skupaj z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa daje do plačila.

Zoper drugo in tretjo točko izreka navedenega sklepa se je pravočasno

pritožil dolžnik. Pravi, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti

del, s katerim je z ugovorom uspel in mu za sorazmerni del zmanjšati

stroške postopka, ki mu jih je odmerilo. Ker tega v izreku ni

storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka in napačno

uporabilo materialno pravo. Pravi, da ni bil seznanjen z

izvršiteljevo oceno vrednosti njegovega avtomobila in da zato nanjo

ni mogel podati ugovora. Zato ga podaja šele v tej pritožbi, saj

meni, da je avto vreden veliko več in da se lahko upnik poplača iz

njega. Ker izvršitelj ni cenilec z ustrezno licenco, bi bil potreben

cenilec primerne stroke, sodišče prve stopnje pa zato ne bi smelo

tako določene vrednosti njegovega vozila uporabiti pri izdaji sklepa

o nadaljevanju izvršbe z novimi sredstvi. Sodišče prve stopnje tudi

ni samo pregledalo vozila, niti ni usposobljeno o njegovi vrednosti

ceniti. Ker pa je uporabilo vrednost, ki jo je nestrokovno navedel

izvršitelj, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in

napačno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču zato

predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z

izpodbijanim sklepom v zvezi s sklepom o izvršbi opr. št. In

2005/00057 z dne 22.9.2005 dovolilo izvršbo z novimi izvršilnimi

sredstvi v skladu z določbo 3. odst. 34. člena ZIZ (Zakon o izvršbi

in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št.

40/2004). Po tej določbi lahko sodišče do konca izvršilnega postopka

na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma

predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih

oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi

sredstvi oziroma drugimi predmeti. Upniku pri tem ni potrebno

izkazovati, da je izvršba z novimi izvršilnimi sredstvi oziroma na

novih predmetih potrebna zato, ker naj bi bila izvršba z že

dovoljenimi sredstvi oziroma predmetni neuspešna ali nezadostna za

poplačilo njegove terjatve. Upnik lahko namreč predlaga nova sredstva

ali predmete izvršbe vse dotlej, dokler njegova terjatev ni v celoti

poplačana. Dolžnik pa tega, da je bila upnikova terjatev poplačana že

v izvršilni zadevi opr. št. I 2005/00235 ali pa kako drugače, v

ugovoru zoper sklep z dne 22.9.2005 ni ne zatrjeval ne izkazoval.

Dolžnik tudi ni predlagal, da bi sodišče omejilo izvršbo na sredstva

oziroma predmete, s katerimi bi se upnikova terjatev lahko poplačala

(2. odst. 34. člena ZIZ). Ker upnikova terjatev tako še ni poplačana,

za odločitev o tem, da se izvršba nadaljuje še z drugimi sredstvi in

predmeti izvršbe, ni pomembna vrednost dolžnikovega osebnega vozila

Volvo, zarubljenega v izvršilni zadevi opr. št. I 2005/00235,

dolžniku pa s tem, da ni bil seznanjen z izvršiteljevo oceno

vrednosti tega avtomobila, tudi ni bila kršena pravica do ugovora.

Tudi sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb

postopka, ker vrednosti zarubljenega avtomobila ni ocenil cenilec z

ustrezno licenco oziroma zato ker ni samo pregledalo tega vozila.

Vrednost dolžnikovega zarubljenega vozila v zadevi opr. št. I

2005/00235 namreč ne predstavlja odločilnega dejstva za izpodbijano

odločitev - tudi če bi dolžnik izkazal, da vrednost zarubljenega

vozila presega znesek upnikove terjatve, z ugovorom zoper sklep o

nadaljevanju izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi ne bi mogel

uspeti, saj s tem še ne bi izkazal, da je upnikova terjatev v celoti

poplačana.

Neutemeljena je tudi pritožba dolžnika v delu, ki se nanaša na

stroške izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je v tretji točki

izreka izpodbijanega sklepa dolžniku naložilo, da upniku povrne

nadaljnje stroške izvršilnega postopka v višini 113.935,06 SIT z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo,

da te stroške predstavljajo stroški izvršiteljice v zadevi In

2005/00235, ki je bila s sklepom opr. št. In 2005/00057 z dne

23.9.2005 pridružena predmetni izvršilni zadevi, ter upnikove stroške

za sodno takso za odgovor na ugovor. Iz računa izvršiteljice v zadevi

opr. št. I 2005/00235 (list. št. 11) izhaja, da znašajo njeni stroški

za opravo rubeža dolžnikovih premičnin 112.035,60 SIT. Ker iz spisa

opr. št. I 2005/00235 ne izhaja, da bi upnik temu obračunu ugovarjal,

velja ta obračun za dokončnega (2. odst. 38.c člena ZIZ). Ker tudi

dolžnik v pritožbi obračunanemu znesku stroškov izvršiteljice ni

ugovarjal, je bilo potrebno njegov ugovor v zvezi s temi stroški

zavrniti. Ti stroški namreč niso stroški, ki jih je upnik imel zaradi

dolžnikovega ugovora, s katerim je dolžnik delno uspel, ampak so

nadaljnji stroški izvršilnega postopka, ki jih je dolžnik v skladu z

določbo 5. odst. 38. člena ZIZ dolžan povrniti upniki v celoti. Prav

tako je dolžnik dolžan v celoti povrniti upniku sodno takso za

odgovor na ugovor v znesku 1.900,00 SIT. Dolžnik je z ugovorom sicer

delno uspel. Ker pa bi moral upnik enak znesek sodne takse plačati

tudi v primeru, ko bi odgovoril le na tisti del dolžnikovega ugovora,

s katerim dolžnik ni uspel (3. točka tar. št. 1. Zakona o sodnih

taksah), so bili stroški sodne takse upnikovega odgovora na ugovor v

znesku 1.900,00 SIT v celoti potrebni, dolžnik pa je tudi te stroške

v skladu z določbo 5. odst. 38. člena ZIZ dolžan povrniti upniku v

celoti.

Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere

pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika na

podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ

zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.