Appeal dismissed; court upheld enforcement objection rejection and correction of procedural document.

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

1. Na podlagi določne 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v

nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ lahko sodišče popravi

sodbo oziroma sklep tako v uvodu, izreku kot tudi v obrazložitvi

(glej komentar ZPP, Ljubljana 1974, dr. Jože Juhart in drugi).

Posebno situacijo, ki se nanaša zgolj na izrek sodbe, pa ureja tretji

odstavek citiranega člena, ki pa v konkretnem primeru ne pride v

poštev, saj sodišče ni popravilo sklepa v izreku, temveč v

obrazložitvi.

2. Neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom je le ena izmed možnosti iz

prvega odstavka 328. člena ZPP za izdajo popravnega sklepa (in ne

edina), kar pa ne pomeni, da sodišče ne more popraviti sklepa, kadar

gre za napake na izvirniku, kot napačno meni pritožba.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom z dne 30.11.2004 je sodišče prve stopnje

ugovor dolžnice zoper sklep, opr. št. In 2004/00106-9 z dne

12.5.2004, zavrglo. Z izpodbijanim sklepom z dne 17.5.2005 pa je

sodišče prve stopnje navedeni sklep popravilo tako, da se prvi stavek

na drugi strani sklepa glasi: "Ugovor dolžnika ni dovoljen."

Zoper oba sklepa se je dolžnica pravočasno pritožila.

V pritožbi zoper sklep z dne 30.11.2004 navaja, da je izpodbijani

sklep nepravilen in nezakonit. Po mnenju dolžnice so lahko predmet

izvršilnega postopka le stvari in pravice, ki so last oz. katerih

imetnik je dolžnik. V konkretnem primeru upnica s predlogom za

izvršbo, ki meri na stanovanje št. 12, Rašiška 10 v Ljubljani,

navedenega dejstva ni izkazala. Upoštevajoč smiselno uporabo določbe

I. odstavka 168. člena ZIZ bi morala upnica v svojem predlogu

izkazati, da gre za nepremičnino, ki je v lasti dolžnice. Slednjega

upnica evidentno ni storila in je že iz tega razloga njen predlog

neutemeljen. Poleg tega je dolžnica z listino, ki jo je predložila

ugovoru, dokazala obratno, in sicer, da je stanovanje, na katerega

meri izvršilni predlog, last Mestne občine Ljubljana, in da gre v tem

primeru za utemeljen ugovorni razlog, saj gre za stvar, ki ni

dolžničina, in je torej v konkretnem primeru podan razlog, ki

preprečuje izvršbo. Po mnenju dolžnice je izpodbijani sklep nezakonit

tudi iz razloga, ker ga je sodišče prve stopnje zavrglo kot

nedovoljenega. Skladno z določbo I. odstavka 55. člena ZIZ lahko

namreč dolžnik vloži ugovor iz vseh razlogov, ki preprečujejo

izvršbo. Po mnenju dolžnice je ugovor po čl. 55 dopustno podati tudi

v smislu, da je upnik predlagal izvršbo na nepremičnino, v zvezi s

katero ni izkazal, da je dolžnikova. Predlaga, da pritožbeno sodišče

izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnice ugodi in sklep o

izvršbi z dne 12.5.2004 razveljavi ter upnici naloži plačilo stroškov

dolžnice oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo

vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Sklep z dne 17.5.2005 dolžnica izpodbija v celoti iz razloga zmotne

uporabe materialnega prava in zaradi kršitve določb postopka.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep

razveljavi, stroške v zvezi s pritožbo pa naloži upnici. V pritožbi

navaja, da je sodišče prve stopnje sklep z dne 30.11.2004 popravilo v

obrazložitvi, česar pa ne more, saj lahko sodišče na podlagi 328.

člena ZPP popravi sklep le v izreku, ne pa v obrazložitvi. Kajti samo

izrek postane pravnomočen in tudi pravno sredstvo je mogoče vložiti

samo zoper izrek, ne pa zoper obrazložitev. Poleg tega lahko sodišče

popravi le računske in pisne napake, ne pa napak, ki jih je napravilo

sodišče pri odločanju oz. oblikovanju svoje argumentacije. Sodnih

napak v obrazložitvi s popravo sodbe ni mogoče odpraviti. Razlika med

obema odločitvama je vsebinska in je nastala zaradi zmote pri

odločanju, ne pa zaradi računske ali pisne napake. Očitno tudi ne gre

za napako, storjeno le pri prepisu sklepa, ampak je ta napaka

storjena tudi pri samem izvirniku. Kajti, če se izvirnik in prepis

sklepa ne ujemata, se vročijo strankam popravljeni prepisi s

pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. Takšne

pripombe izpodbijani sklep nima.

Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 30.11.2004:

V ugovoru z dne 26.5.2004 je dolžnica zgolj zatrjevala, da

nepremičnina, tj. stanovanje št. 12, Rašiška 10, Ljubljana, ni last

dolžnice, temveč gre za lastnino Mestne občine Ljubljana. Zatrjevala

je torej, da ima na predmetu izvršbe nekdo tretji pravico, ki

preprečuje izvršbo. V konkretnem primeru gre torej za ugovor

tretjega, ki ga lahko vloži zgolj tretji, in ne dolžnica sama. Ugovor

dolžnice je sodišče prve stopnje torej pravilno zavrglo kot

nedovoljen.

Pritožba dolžnice se torej izkaže za neutemeljeno. Ker sodišče prve

stopnje tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti

(drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo

dolžnice zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 17.5.2005:

Na podlagi določbe 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v

nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ lahko sodišče popravi

sodbo oziroma sklep tako v uvodu, izreku kot tudi v obrazložitvi

(glej komentar ZPP, Ljubljana 1974, dr. Jože Juhart in drugi).

Posebno situacijo, ki se nanaša zgolj na izrek sodbe, pa ureja tretji

odstavek citiranega člena, ki pa v konkretnem primeru ne pride v

poštev, saj sodišče ni popravilo sklepa v izreku, temveč v

obrazložitvi.

Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje s

popravnim sklepom odpravilo napako, ki jo je napravilo pri odločanju

oziroma oblikovanju svoje argumentacije. Iz izpodbijanega sklepa je

namreč jasno razvidno, da je sodišče zavrglo ugovor iz razloga, ker

je nedovoljen, in pri tem tudi navedlo razloge, zakaj šteje ugovor za

nedovoljen. V te razloge sodišče prve stopnje ni posegalo, zato se ne

more šteti, da sodišče spreminja svojo argumentacijo. Tudi v primeru,

če sodišče navedene napake ne bi popravilo s popravnim sklepom, bi

bila odločitev sodišča prve stopnje, da se ugovor dolžnice zavrže,

pravilna in zakonita.

Prav tako ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje, da izpodbijani

sklep nima pripombe, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis.

Takšno pripombo mora vsebovati prepis sodbe oz. sklepa, kadar se

izvirnik in prepis sodbe oz. sklepa ne ujemata glede kakšne

odločitve, ki je vsebovana v izreku (v konkretnem primeru ne gre za

takšno situacijo). Neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom je le ena

izmed možnosti iz prvega odstavka 328. člena ZPP za izdajo popravnega

sklepa (in ne edina), kar pa ne pomeni, da sodišče ne more popraviti

sklepa, kadar gre za napake na izvirniku, kot napačno meni pritožba.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi,

na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek

350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnice

zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica s pritožbo ni

uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi

odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).