Appeal allowed: Inheritance decree is not an enforceable title; execution based on business records requires court review of claim validity.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se

ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem opr.

št. I 2004/00175 z dne 26.4.2004 razveljavi v 2. točki izreka, o

zahtevku in stroških postopka pa bo odločalo sodišče v pravdnem

postopku.

[JEDRO]

Sklep o dedovanju, iz katerega izhaja, da je dolžnica kot dedinja

priznala terjatev upnika v celoti, ne predstavlja izvršilnega

naslova, saj je sklep o dedovanju le ugotovitvena odločba, z

ugotovitvijo, da je dolžnica v zapuščinskem postopku priznala

upnikovo terjatev, pa zapuščinsko sodišče s sklepom o dedovanju

dolžnico ni pravnomočno obsodilo na nobeno izvršljivo dajatev.

Napačna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sklep o

izvršbi v tej izdan na podlagi izvršilnega naslova.

Sodišče prve stopnje je nadalje nepravilno zaključilo, da je ugovor

dolžnice zoper sklep o izvršbi neobrazložen. Dolžnica je v ugovoru

zoper sklep o izvršbi navedla, da upnik od nje zahteva mnogo več, kot

je vrednost podedovanega premoženja, pri čemer se sklicuje na sklep o

dedovanju. Ker je prav v sklepu o dedovanju navedeno tudi premoženje,

ki ga je dolžnica podedovala, ni mogoče šteti, da je njen ugovor

neobrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

ugovor kot neutemeljen zavrne in se potrdi sklep o izvršbi opr. št. I

2004/00175 z dne 26.4.2004 ter da dolžnica sama trpi stroške ugovora.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. V pritožbi

navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb

pravdnega postopka, saj so razlogi odločitve v nasprotju s podatki

spisa. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je izvršba predlagana na

podlagi pravnomočnega naslova, razlogi sklepa nimajo vseh tistih

sestavin, iz katerih je moč ugotoviti miselno pot sodišča prve

stopnje pri odločitvi in ni mogoče ugotoviti dejanskih razlogov

odločitve. Pravi, da sodišče prve stopnje na eni strani ugotavlja, da

gre za vodenje izvršilnega postopka na podlagi izvršilnega naslova,

ki je sklep o dedovanju opr. št. D 24/2001, medtem ko je upnik

zahteval izvršbo na podlagi verodostojne listine - izpisa iz

poslovnih knjig. Ker je sodišče zmotno obravnavalo izvršbo, gre za

razlog, ki utemeljujejo razveljavitev sklepa. Sodišče prve stopnje bi

moralo upoštevati njen ugovor, da izvršba ni dopustna, saj dedič

odgovarja zgolj do višine prejetega premoženja. Ne more se strinjati,

da gre v primeru ocene vrednosti zapuščine v sklepu o dedovanju zgolj

za namen odmere sodne takse, ampak za oceno vrednosti zapuščine, ki

ustreza dejanski vrednosti premoženja. Pravi, da je očitek, da niso

bili predloženi dokazi, neutemeljen, saj je sodišče razpolagalo z

vrednostjo premoženja in z zahtevkom upnika. Predlaga, da pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno

obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno

štelo, da je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi

izvršilnega naslova in zato zmotno zaključilo, da je potrebno

odločiti le o pogojih za dovolitev izvršbe, ne pa tudi o

utemeljenosti zahtevka. Sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Krškem

opr. št. D 24/2001 z dne 17.1.2002, iz katerega izhaja, da je

dolžnica kot dedinja priznala terjatev upnika v celoti, namreč ne

predstavlja izvršilnega naslova, saj je sklep o dedovanju le

ugotovitvena odločba, z ugotovitvijo, da je dolžnica v zapuščinskem

postopku priznala upnikovo terjatev, pa zapuščinsko sodišče s

sklepom o dedovanju dolžnico ni pravnomočno obsodilo na nobeno

izvršljivo dajatev. Tudi iz predloga za izvršbo izhaja, da upnik

utemeljuje svoj predlog za izvršbo v tej zadevi na overjenem izpisku

iz poslovnih knjig, po drugi strani pa je tudi prvostopenjsko sodišče

v prvi točki izreka sklepa o izvršbi dolžniku naložilo, da v roku 8

dni poravna upnikovo terjatev, torej je tudi samo izdalo sklep o

izvršbi na podlagi verodostojne listine (po 2. odst. 44. člena ZIZ).

Napačna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sklep o

izvršbi v tej zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Sodišče

prve stopnje je nadalje nepravilno zaključilo, da je ugovor dolžnice

zoper sklep o izvršbi neobrazložen. Po določbi 2. odst. 61. člena

ZIZ mora biti sicer obrazložen tudi ugovor, s katerim dolžnik

izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vendar pa

je po presoji pritožbenega sodišča dolžnica svoj ugovor ustrezno

obrazložila. Dolžnica je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da

upnik od nje zahteva mnogo več, kot je vrednost podedovanega

premoženja, pri čemer se sklicuje na sklep o dedovanju. Ker je prav v

sklepu o dedovanju navedeno tudi premoženje, ki ga je dolžnica

podedovala, ni mogoče šteti, da je njen ugovor neobrazložen. Sodišče

prve stopnje je nadalje nepravilno ravnalo tudi zato, ker je v

obrazložitvi izpodbijanega sklepa samo ugotavljalo, ali vrednost

premoženja, ki ga je dolžnica podedovala po pokojnem P.E. presega

velikost upničine terjatve. Po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ se

ugovor zoper kondemnatorni del sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine vsebinsko obravnava v pravdnem postopku, sodišče

prve stopnje pa bi zato moralo z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi

v drugi točki izreka razveljaviti. Zaradi navedenih kršitev je

pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo, izpodbijani sklep

spremenilo tako, da je ugovoru dolžnice ugodilo in sklep o izvršbi

razveljavilo v 2. točki izreka ter odločilo, da bo o zahtevku in

stroških postopka odločalo sodišče v pravdnem postopku.