Appeal dismissed; execution objection timely due to new fact under ZIZ Art. 56; missing execution delay ruling corrected via amendment.

Pritožba zoper sklep o ugovoru se zavrne in se v izpodbijanem delu

potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper dopolnilni sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča

prve stopnje.

[JEDRO]

Realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka

ne predstavlja škode, ki je varovana z določbo 71. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom z dne 10.2.2005 je sodišče prve stopnje

zavrnilo ugovor dolžnikov z dne 25.10.2004 zoper sklep o izvršbi,

opr. št. In 2004/00418, in kot prepozen zavrglo ugovor dolžnikov z

dne 21.12.2004 zoper sklep o izvršbi, opr. št. In 2004/00418 (1. in

2. točka izreka). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da sta

dolžnika dolžna povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini

35.750,00 SIT v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa dalje do

plačila (3. točka izreka). Predlog upnika za povrnitev stroškov, ki

presegajo v tč. 3. odmerjene stroške odgovora na ugovor, pa je

zavrnilo in odločilo, da tožnika sama nosita svoje stroške postopka

ugovora in predloga za odlog (4. in 5. točka izreka).

Z dopolnilnim sklepom z dne 25.10.2005 pa je sodišče prve stopnje

odločilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In

2004/00418 z dne 10.2.2005, v izreku dopolni tako, da se doda 6.

točka, ki se glasi: predlog dolžnikov za odlog izvršbe, opr. št. In

2004/00418, se zavrne.

Zoper sklep z dne 10.2.2005 in sicer zoper odločitev o ugovoru in

predlogu za odlog izvršbe se dolžnika pritožujeta iz vseh pritožbenih

razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi,

izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo odločanje. V pritožbi navajata, da v izreku izpodbijanega sklepa

ni odločitve o predlogu za odlog izvršbe. Odločitev sodišča prve

stopnje o zavrženju ugovora z dne 21.12.2004 pa je v nasprotju z

določbo 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS št.

51/98-75/2002, v nadaljevanju ZIZ). Ugovor sta vložila dne 20.12.2004

in ne dne 21.12.2004, kot je navedeno v sklepu. Določba 56. člena ZIZ

dopušča vložitev ugovora tudi po izteku roka, kolikor v njem

uveljavlja novo dejstvo, ki se nanaša na terjatev in je nastopilo po

nastanku izvršilnega naslova. Dolžnika sta v svojem ugovoru točno

navedla, katero je to dejstvo - pomanjkljiva aktivna legitimacija

upnikov, ki izhaja iz listine, s katero dolžnika razpolagata šele od

sredine meseca decembra 2004 dalje. Gre za to, da pravna prednica

upnikov ni mogla podedovati premoženja oziroma stanovanja, ki je

predmet te izvršbe. Listina je bila ugovoru priložena, prav tako pa

tudi kopija predloga za obnovo postopka. Glede na določbo 56. člena

ZIZ je treba ugovor šteti kot pravočasen. Nadalje v izreku

izpodbijanega sklepa ni odločitve o predlogu za odlog izvršbe, je pa

sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi tega predloga v

izpodbijanem sklepu obrazložilo. V tem delu torej gre za absolutno

bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Glede zavrnitve njunega

predloga za odlog izvršbe pa navajata, da sta izkazala

nenadomestljivo škodo. Dokler škoda ne nastopi, je ni mogoče točno

opredeliti. Njen obseg bo znan šele ob realizaciji izvršbe. Škoda, ki

naj bi jo utrpeli upniki, pa je hipotetična in glede na to, da v

spornem stanovanju nikoli niso stanovali, nikakršna. Upniki bodo

zaradi izvedenih adaptacij kvečjemu obogateni. Posebej pa dolžnika

opozarjata, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi, ki se vodi

pod opr. št. P 3328/2002-III sklenilo, da bo postopek prekinilo do

rešitve predloga za obnovo postopka v zadevi opr. št. III P 892/98.

Sodišče prve stopnje tudi ni poslalo upnikom v odgovor njunega

predloga za odlog izvršbe in ugovora z dne 20.12.2004. Nadalje pa

opozarjata tudi na upravni postopek, ki zadeva vrnitev sporne

nepremičnine, v katerem sta vložila izredno pravno sredstvo.

Pritožbo zoper dopolnilni sklep pa sta dolžnika vložila zaradi

bistvene kršitve določb postopka in predlagata, da pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajata, da izpodbijani

sklep ni obrazložen. Odločitev sodišča prve stopnje tudi ni skladna z

določili ZPP, na katere se v razlogih sklepa sklicuje sodišče prve

stopnje. Le-to ni obrazložilo, zakaj je izpadel del izreka. Vzrok za

to je lahko napaka ali pa pisna pomota. Če gre za napako, lahko

sodišče to napako odpravi samo v ponovljenem postopku. Kolikor pa gre

za pisno pomoto, pa se ta lahko odpravi s popravnim sklepom. V

konkretnem primeru pa ni mogoče govoriti o pisni napaki, temveč gre

za absolutno bistveno kršitev postopka, ker je sodišče prve stopnje

izdalo sklep brez ustrezne obrazložitve. Odločitve sodišča prve

stopnje tudi ni mogoče preizkusiti. Iz previdnosti pa dolžnika

dodatno obrazlagata svoje stališče glede odločitve o predlogu za

odlog izvršbe. Nedvomno je aktivna legitimacija upnikov sporna,

opozoriti pa je treba še na ostala pravna sredstva, ki sta jih

vložila v drugih postopkih, ki pa so s predmetnim povezani. Posebej

pa poudarjata, da bi izselitev na cesto ob upoštevanju vseh njunih

investicij v stanovanje, pomenila pravo ekonomsko katastrofo.

Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi s pritožbo zoper sklep o ugovoru:

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora z dne 21.12.2004

je pravilna. Kot izhaja iz sklepu priložene poštne ovojnice, sta ta

ugovor dolžnika vložila dne 21.12.2004, in ne dne 20.12.2004, kot

zatrjujeta v pritožbi. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi moralo

sodišče prve stopnje ugovor z dne 21.12.2004 obravnavati kot ugovor

po izteku roka, pa je treba opozoriti na zakonske določbe, ki urejajo

vložitev takšnega ugovora in določajo, kdaj gre za ugovor po izteku

roka. Tako ZIZ v 1. odstavku 56. člena določa, da lahko dolžnik

ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je

nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave,

vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca

izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v

ugovoru zoper sklep o izvršbi. V skladu z 2. odstavkom istega člena

pa mora dolžnik v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko

uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji

na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

V skladu s citiranimi zakonskimi določili mora dolžnik ob vložitvi

ugovora zatrjevati in izkazati, da so podani vsi navedeni zakonski

pogoji za vložitev ugovora po izteku roka. V konkretnem primeru pa

dolžnika v svojem ugovoru z dne 21.12.2004 nista niti zatrjevala

(niti izkazovala), da uveljavljata novo dejstvo, ki je nastopilo šele

po izvršljivosti sodne odločbe in da ga brez svoje krivde nista mogla

uveljavljati že v prejšnjem (rednem) ugovoru. Da uveljavljata novo

dejstvo, ki temelji na listini, ki sta jo uspela pridobiti šele po

izteku ugovornega roka (konkretno sredi meseca decembra 2004), sta

dolžnika začela zatrjevati šele v pritožbi, kar pa je glede na

določbo 1. odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15.

členom ZIZ prepozno. V skladu s citirano zakonsko določbo se lahko

nova dejstva v pritožbi uveljavljajo le pod pogojem, da jih stranka

brez svoje krivde ni mogla navajati že v postopku na prvi stopnji. Če

navedeni pogoj ni izkazan, novih dejstev ni mogoče upoštevati. Ker

torej dolžnika v ugovoru z dne 21.12.2004 nista niti zatrjevala niti

izkazovala zakonskih pogojev za vložitev ugovora po izteku roka v

smislu 56. člena ZIZ, sodišče prve stopnje tega ugovora tudi ni moglo

obravnavati kot ugovor po izteku roka. Sodiše prve stopnje je zato po

ugotovitvi, da je ta ugovor vložen po izteku ugovornega roka,

pravilno ravnalo v skladu z določbo 3. odstavka 58. člena ZIZ in

ugovor z dne 21.12.2004 kot prepozen zavrglo. Ob navedenem pa je

treba samo še dodati, da tudi pomanjkljiva aktivna legitimacija, na

katero dolžnika opozarjata v pritožbi, ne predstavlja novega dejstva

v smislu 1. odstavka 56. člena ZIZ. Ugovor po izteku roka se

praviloma vlaga zaradi tako imenovanih pravih opozicijskih ugovornih

razlogov (8., 9. in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

Razlogi, ki sta jih dolžnika uveljavljala v ugovoru in jih ponavljata

v pritožbi, pa pomenijo izpodbijanje pravilnosti in zakonitosti

izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče predmetna izvršba. V

izvršilnem postopku pa se pravilnost in zakonitost izvršilnega

naslova ne more več preizkušati, zato lahko dolžnik tovrstne ugovore

uveljavlja edinole le v postopku, iz katerega izvršilni naslov

izvira, v izvršilnem postopku pa, če so za to izpolnjeni zakonski

pogoji iz 71. člena ZIZ, predlaga odlog izvršbe.

V obravnavanem primeru sta dolžnika tudi predlagala odlog izvršbe

zaradi vložitve izrednega pravnega sredstva, vendar pa je treba v

skladu z 71. členom ZIZ izkazati za verjetno tudi, da bi dolžnika s

takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo škodo in da je ta večja

od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Za odlog izvršbe

morata biti namreč kumulativno izpolnjena oba zakonska pogoja.

Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da nastanka takšne škode, kot

jo predvideva citirana zakonska določba, nista uspela dokazati.

Dolžnika sta sicer zatrjevala, da jima bo z izvršbo nastala

nenadomestljiva škoda, z ničemer pa nista izkazala, da je škoda, ki

naj bi jima nastala, večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko

nastala upniku. Dejstva, ki jih v tej zvezi navajata v pritožbi, pa

bi morala uveljavljati že v postopku na prvi stopnji. Ker nista

izkazala, da tega nista mogla storiti brez svoje krivde, gre za

neupoštevne pritožbene novote v smislu 1. odstavka 337. člena ZPP v

zvezi z 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Poleg tega pa je treba

pritrditi tudi stališču sodišča prve stopnje, da škoda, ki jo

uveljavljata dolžnika, ne predstavlja tiste škode, ki je glede na

citirana zakonska določila predvidena za odlog izvršbe. Škoda, ki jo

navajata dolžnika, je logična posledica realizacije izvršbe in vselej

nastane z izvršbo že zaradi njene oprave. Realizacija izvršbe pa sama

zase in kot končni cilj izvršilnega postopka ne predstavlja škode, ki

je varovana z določbo 71. člena ZIZ. Glede na navedeno je tako

sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrnilo predlog

dolžnikov za odlog izvršbe, ker niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji

za odlog izvršbe.

V zvezi s pritožbenimi trditvami, ki zadevajo vročitev predloga za

odlog z dne 21.12.2004 upniku, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da

sodišče prve stopnje dolžnikovega predloga za odlog izvršbe upniku

res ni vročalo v odgovor, vendar pa gre v tem primeru kvečjemu za

procesno kršitev, ki bi bila glede na določbo 3. odstavka 71. člena

ZIZ lahko v škodo upniku, ne pa dolžniku, zato se slednji nanjo ne

more sklicevati. Glede na to, da je sodišče prve stopnje predlog za

odlog izvršbe zavrnilo, pa ta kršitev tudi (z vidika upnika) ni mogla

vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Kar se

tiče vročitve ugovora z dne 21.12.2004, pa je treba opozoriti na

določbo 57. člena ZIZ, v skladu s katero je dolžno sodišče prve

stopnje upniku vročati v odgovor samo izvod pravočasnega, popolnega

in dovoljenega ugovora.

Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe v zvezi z odločitvijo o

predlogu za odlog izvršbe, ki je pomotoma izpadla iz izreka

izpodbijanega sklepa. Ta pomanjkljivost namreč ni razlog za

razveljavitev izpodbijanega sklepa, kot to zmotno meni pritožba,

temveč je takšne pomote oziroma pomanjkljivosti glede oblike mogoče

odpraviti s popravnim sklepom v smislu 1. odstavka 328. člena ZPP,

kar je sodišče prve stopnje tudi storilo s sklepom z dne 25.10.2005,

kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Ker dolžnika drugih pritožbenih razlogov ne uveljavljata, je sodišče

druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

preizkusilo le še glede uradno upoštevnih kršitev iz 2. odstavka 350.

člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker absolutno

bistvenih kršitev določb postopka iz omenjene zakonske določbe ni

našlo, sodišče prve stopnje pa je tudi v preostalem delu materialno

pravo pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnikov

zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep

sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ).

Glede pritožbe zoper dopolnilni sklep:

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da v

obravnavanem primeru glede na razloge za izdajo izpodbijanega sklepa

ne gre za dopolnilni sklep v smislu 325. člena ZPP. Ker je bilo

ugotovljeno, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10.2.2005

odločalo tudi o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe, vendar pa je

odločitev o zavrnitvi tega predloga pomotoma izpadla iz izreka, je to

pomoto oziroma oblikovno pomanjkljivost mogoče odpraviti z ustreznim

popravnim sklepom v skladu s 1. odstavkom 328. člena ZPP. Čeprav je

izpodbijani sklep pomotoma naslovljen kot dopolnilni, pa iz

obrazložitve tega sklepa jasno izhaja, da je bil sklep z dne

25.10.2005 izdan prav iz navedenega razloga in da dejansko

predstavlja popravni sklep v smislu 325. člena ZPP. Razlogi za izdajo

tega sklepa so zato pravilni in popolni, drugačno poimenovanje sklepa

pa ne predstavlja nobene kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost

in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sklep sodišča prve stopnje je

tako pravilen, drugačne pritožbene očitke dolžnikov pa je treba

zavrniti kot neutemeljene.

Ostale pritožbene navedbe glede aktivne legitimacije in vloženih

pravnih sredstev za odločitev v tem primeru niso pomembne, obstoj

pogojev za odlog izvršbe pa je pritožbeno sodišče presojalo ob

obravnavanju pritožbe zoper sklep o ugovoru, s katerim je sodišče

prve stopnje odločalo tudi o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe.

Ker pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso podani, prav

tako pa tudi ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno pritožbeno

sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v

zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo

dolžnikov zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve

stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).