Appeal partially allowed; court held threatening future fines for non-payment is unlawful without prior fine imposition.

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v 2. točki

glede grožnje z izrekom denarne kazni tako, da 2. točka po delni

razveljavitvi glasi:

"Kupcu D.B. se naloži, da v roku 15. dni od pravnomočnosti tega

sklepa položi kupnino v znesku 1.506.210,50 SIT na račun tega sodišča

pri UJP Izpostavi Novo mesto, št. 01100-6960422243, sklic na št.

05-4308-2003/150. V kolikor kupnina ne bo plačana v naloženem roku,

bo sodišče prodajo razveljavilo s sklepom in določilo novo prodajo."

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pojem zlorabe pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni

standard, kateremu mora sodišče določiti njegovo vsebino glede na

konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere. V primeru,

ko ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja

procesno pravico, sodišče s sklepom izreče denarno kazen (4. odstavek

11. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Zakon pa ne predvideva

možnosti, da bi sodišče zagrozilo z izrekom denarne kazni stranki, če

ne bo opravila nekega dejanja, kot je to storilo sodišče prve

stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

nepremičnine, ki so vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v

Novem mestu vl. št. Y k.o. X in sicer parceli št. 605 in 612, ki sta

v solasti dolžnice do 1/2, domaknejo solastniku in predkupnemu

upravičencu D.B.. Odločilo je, da je kupec dolžan položiti kupnino v

roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče prodajo

razveljavilo s sklepom in določilo novo prodajo, predkupnemu

upravičencu pa bo izreklo denarno kazen v skladu z 11. členom Zakona

o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona

o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in to s posebnim

sklepom. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da bo po

pravnomočnosti sklepa o domiku oziroma v primeru plačane kupnine po

pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri navedenih

nepremičninah odredilo vknjižbo lastninske pravice na ime kupca in

izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi ter zastavno pravico, ki sta bili

vpisani v tem izvršilnem postopku.

Proti navedeni odločitvi v delu, ko je sodišče prve stopnje

zagrozilo z izrekom denarne kazni solastniku in prednostnemu

upravičencu v primeru, če ne bo položil kupnine v roku, ki ga je

določilo sodišče, se pritožuje solastnik D.B. iz vseh pritožbenih

razlogov. V pritožbi pojasnjuje, da je v 191. členu ZIZ določeno,

kako ravna sodišče v primeru, če kupec v določenem roku ne položi

kupnine. V tem primeru sodišče razveljavi prodajo in določi novo

prodajo, zakon pa ne predvideva izreka denarne kazni. Če pa ima

sodišče v mislih zlorabo po členu 11 ZPP in njeno preprečitev, pa

velja opozoriti, da ni mogoče z izrekom v sodni odločbi vnaprej

zagroziti z denarno kaznijo. Zakon določa, da si mora sodišče

prizadevati tekom postopka, da postopek teče brez zavlačevanja in

omogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.

Sodišče mora v okviru tega prizadevanja stranke najprej opozoriti in

to v teku postopka na posledice zlorabe, predvsem pa lahko izreče

denarno kazen šele, če ugotovi, da gre dejansko za zlorabo pravic in

v čem in ne morda za trenutno nemožnost plačila ter da gre za namen

škodovati drugemu oziroma za cilje, ki so v nasprotju z dobrimi

običaji, vestnostjo in poštenjem. Pritožnik predlaga, da sodišče

druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o domiku v

celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo

odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom domaknilo solastninski

delež do 1/2 nepremičnin parc. št. 605 in 612 k.o. X D.B.- ju, ki je

kot solastnik navedenih nepremičnin uveljavil predkupno pravico v

smislu 182. člena ZIZ. Kupec mora kupnino plačati v roku 15 dni od

pravnomočnosti sklepa o domiku, sicer bo sodišče prodajo s sklepom

razveljavilo in določilo novo prodajo (3. odstavek 191. člena ZIZ).

Sankcija za neplačilo kupnine je torej razveljavitev prodaje. Druge

sankcije zakon ne določa, kot pravilno ugotavlja pritožnik.

D.B. je v tem postopku že drugič uveljavil prednostno pravico in s

tem preprečil, da bi nepremičnine kupila upnica, ki je sicer na javni

dražbi dala ponudbo. Pritožnik kupnine po prvem sklepu o domiku ni

plačal, zato je bila prodaja razveljavljena, sodišče pa je ponovno

razpisalo dražbo. V izpodbijanem sklepu pa je sodišče prve stopnje

pritožniku zagrozilo z denarno kaznijo, ki jo bo izreklo po 11. členu

ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, če kupnine v roku tudi tokrat ne bo

plačal. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev

prvostopnega sodišča nepravilna. Drugi odstavek 11. člena ZPP,

katerega je ob upoštevanju določbe 15. člena ZIZ mogoče uporabiti

tudi v izvršilnem postopku, določa, da v primerih, če stranke,

intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom

škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji,

vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem

zakonu, lahko sodišče izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene

s tem zakonom. Zakon torej omogoča izrek denarne kazni v primerih, ko

stranka v postopku uporabi pravico, ki ji sicer gre po zakonu, z

namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi

običaji, vestnostjo in poštenjem. Zloraba procesnih pravic je podana

le v primeru, kadar gre za dolozno ravnanje stranke. Izkazan mora

biti namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno

pravico ali ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in

poštenjem. Stranka se mora tudi zavedati protipravnosti svojega

procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Pojem zlorabe pravic v

smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni standard, kateremu mora

sodišče določiti njegovo vsebino glede na konkreten primer in glede

na konkretne družbene razmere. V primeru, ko ugotovi okoliščine, na

podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja procesno pravico, sodišče

s sklepom izreče denarno kazen (4. odstavek 11. člena ZPP v zvezi s

členom 15 ZIZ). Zakon pa ne predvideva možnosti, da bi sodišče

zagrozilo z izrekom denarne kazni stranki, če ne bo opravila nekega

dejanja kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ker je navedena

odločitev prvostopnega sodišča brez pravne podlage, na kar pritožnik

utemeljeno opozarja, je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi delno

ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo. Pritožnik sicer

predlaga razveljavitev sklepa o domiku v celoti, pri čemer pa ne

navaja razlogov, iz katerih bi bila odločitev o domiku nepremičnin

nepravilna. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v

okviru pooblastil iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s členoma 366

ZPP in 15 ZIZ pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v preostalem

delu izpodbijani sklep materialnopravno pravilen in ni obremenjen s

kršitvami postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po

uradni dolžnosti. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi

3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.

Po določbi 6. odstavka 38. člena ZIZ mora upnik dolžniku oziroma

tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je

neutemeljeno povzročil. V obravnavani zadevi upnik s svojim ravnanjem

ni povzročil stroškov, ki so tretjemu, to je kupcu D.B. nastali z

vložitvijo pritožbe proti sklepu prvostopnega sodišča, zato mu jih ni

dolžan povrniti. Stroške pritožbenega postopka zato pritožnik nosi

sam.