Heirs who transferred their inheritance shares remain jointly liable for the decedent's debts up to the value of their transferred shares.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka

spremeni tako, da se 1. in 2. točka izreka strneta v en odstavek, ki

se glasi: "Predlogu upnika se ugodi in se izvršilni postopek

nadaljuje z dediči pokojnega dolžnika I.D.: 1. ml. S.D., 2. J.R. in

A.D.."

[JEDRO]

Tudi dediča pokojnega dolžnika, ki sta svoj dedni delež odstopila

sodedinji, odgovarjata solidarno z njo za zapustnikove dolgove do

višine vrednosti svojega odstopljenega dednega deleža. Dedič, ki je

svoj dedni delež odstopil sodediču, je namreč sprejel dediščino in je

zato s trenutkom zapustnikove smrti postal dedič, odstop dednega

deleža sodediču pa se zapustnikovih upnikov odstop ne tiče, saj pri

njem niso sodelovali.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom v prvi točki izreka

odločilo, da se predlogu deloma ugodi in da se izvršilni postopek

nadaljuje z dedinjo pokojnega dolžnika ml. S.D., v drugi točki izreka

je odločilo, da se predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka z

dolžnikovima dedičema J.R. in A.D. zavrne, v tretjem odstavku izreka

pa je odločilo, da se predlog za nadaljevanje izvršbe z novim

izvršilnim sredstvom - prodajo nepremičnin izloči v poseben

spis.

Zoper drugo točko izreka navedenega sklepa se je pritožila upnica. V

pritožbi navaja, da sta J.R. in A.D. svoj dedni delež po pokojnem

I.D. odstopila dedinji S.D. in da sta zato dediča ter da za dolgove

zapustnika odgovarjata solidarno do višine podedovanega premoženja.

Pravi, da je odstop dednih deležev J.R. in A.D. dedinji S.D. le njuna

poslovna volja in da nikjer v Zakonu o dedovanju ni določeno, da

dedič, ki podeduje samo "pasivo", ker je "aktivo" odstopil

drugemu dediču, ne odgovarja za dolgove zapustnika. Pravi,

da je zapuščinsko sodišče vrednost zapuščine ocenilo na

2,947.122,00 SIT, vsi dediči pa zato odgovarjajo za dolgove

do višine 2,947.122,00 SIT. Pritožbenemu sodišču predlaga,

da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli nadaljevanje

izvršbe tudi zoper J.R. in A.D..

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno

zaključilo, da je dedinja pokojnega dolžnika I.D. le ml. S.R., ne pa

tudi njegova izvenzakonska partnerica J.R. ter sin A.D.. Iz točke I.

pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah opr.

št. D 128/2003 z dne 24.9.2004 po pokojnem I.D. izhaja, da sta bila

dedovanja po njem deležna tudi njegova izvenzakonska partnerica J.R.

in sin A.D.. Slednja sta sicer svoj dedni delež odstopila

sodedinji ml. S.D. (1. odst. 146. člena ZD - Zakon o

dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976), vendar pa tudi

onadva odgovarjata za zapustnikove dolgove solidarno z

dedinjo S.R. do višine vrednosti svojega odstopljenega

dednega deleža. Tudi dedič, ki je svoj dedni delež odstopil

sodediču, je namreč sprejel dediščino in je zato s trenutkom

zapustnikove smrti postal dedič, odstop dednega deleža sodediču pa se

zapustnikovih upnikov ne tiče, saj pri njem niso sodelovali.

Tudi dejstvo, da je zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju

po pokojnem I.D. potem, ko je v točki I. izreka najprej

ugotovilo, da sta dedovanja deležna tudi J.R. in A.D., nato

pa v točki II. izreka za dedinjo razglasilo le ml. S.D., na

navedeno ne vpliva. Upnik je tako s sklepom o dedovanju po

pokojnem I.D. v skladu z določbo 24. člena ZIZ (Zakon o

izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni

list RS, št. 40/2004) izkazal, da je obveznost pokojnega

dolžnika prešla tudi na dediča J.R. in A.D.. Ker je sodišče

prve stopnje z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo

materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe

3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 4. točko 358. člena ZPP in

366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ pritožbi upnice ugodilo

in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da se

izvršilni postopek nadaljuje tudi z dedičema J.R. in A.D..

Pritožbeno sodišče pritožnici ni dosodilo pritožbenih stroškov, saj

jih ta ni specificirala. Pritožnica namreč ni navedla koliko poštnine

zahteva, prav tako pa ni izkazala, da bi za pritožbo plačala sodno

takso (iz pritožbe na list. št. 38 spisa izhaja, da za to pritožbo ni

taksne obveznosti).