Appeal dismissed; debtors failed to prove specific circumstances caused value change between valuations.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da

mora dolžnik z izvedenskim mnenjem sodnega cenilca izkazati, da je

prav v obdobju od prejšnje cenitve do dneva prodaje zaradi določenih

okoliščin prišlo do bistvene spremembe v tržni vrednosti

nepremičnine. Katere so okoliščine, ki so vplivale na spremembo tržne

cene, je treba izkazati z obrazloženo primerjavo s prejšnjo cenitvijo

sodnega cenilca. Zgolj dejstvo, da je nova cenitev višja od prejšnje,

ne zadošča za ugotovitev, da je sprememba vrednosti verjetno

izkazana. S takšno razlago določbe četrtega odstavka 187. člena ZIZ

bi omogočili dolžniku, da lahko neomejeno izpodbija pravilnost prve

cenitve in s tem zavlačuje izvršilni postopek. Zakonodajalec pa je

prav z novelo četrtega odstavka 178. člena hotel takšno ravnanje

preprečiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se

nepremičnina parc. št. 276/18 in parc. št. 276/28, obe k. o. M.

domakneta upnici in se upnico oprosti položitve varščine ter

položitve kupnine do 38.808.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je z

izpodbijanim sklepom tudi zavrnilo predlog dolžnikov za ponovno

ugotovitev vrednosti nepremičnin. Zoper takšno odločitev se

pritožujeta dolžnika zaradi bistvene kršitve določb procesnega prava

in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, naj višje

sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter

zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarjata, da je

odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita in nasprotuje

22. členu Ustave Republike Slovenije. Navajata, da sta 21.11.2005

predlagala, naj sodišče v skladu s 178. členom Zakona o izvršbi in

zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do 75/02, v nadaljevanju ZIZ)

ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Poudarjata, da sta predlog

podala pravočasno, priložila pa sta tudi mnenje sodnega cenilca o

tržni vrednosti nepremičnine iz katere izhaja, da je poštena tržna

vrednost nepremičnine 163.000.000,00 SIT. Opozarjata, da je bila v

izvršilnem postopku nepremičnina ocenjena na 79.200.000,00 SIT,

prodajna cena pa je 39.600.000,00 SIT, iz česar po njunem mnenju

izhaja, da se je vrednost nepremičnine precej spremenila in je zato

napačna ocena sodišča prve stopnje, da dolžnika tega nista izkazala.

Po njunem mnenju že samo dejstvo, da je izvedenka ocenila

nepremičnine za še enkrat več vredne, kot so bile ocenjene v

izvršilnem postopku, po mnenju dolžnikov zadostuje za sklep, da je

verjetnost povečanja vrednosti izkazana. Pritožba ni utemeljena.

Namen izvršilnega postopka je realizacija upnikove terjatve, ki je

bila ugotovljena v predhodnem kognicijskem postopku. Po načelu

enakosti pred sodiščem morajo biti v izvršilnem postopku uravnoteženo

upoštevani interesi upnika in dolžnika. Ti interesi morajo biti

uravnoteženo upoštevani tudi pri uporabi 178. člena ZIZ, ki ureja

način ugotovitve vrednosti nepremičnine. Po prvem odstavku 178. člena

ZIZ vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih

cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Iz podatkov v spisu je

razvidno, da je bila cenitev opravljena dne 20.11.2004, nepremičnina

pa ocenjena na 79.200.000,00 SIT oziroma 330.344,00 EUR. Cenitev je

bila dne 10.2.2005 vročena dolžnikoma s pozivom, naj v 8 dneh

sporočita morebitne pripombe. Dolžnika pripomb na cenitev nista imela

in sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26.3.2005 ugotovilo, da

vrednost nepremičnin znaša 79.200.000,00 SIT. Ta sklep je bil dne

20.4.2005 vročen dolžnikoma s pravnim poukom, da se lahko zoper sklep

pritožita v 8 dneh. Dolžnika se zoper sklep nista pritožila.

Dolžnikoma je bila torej dana možnost, da izpodbijata pravilnost

ugotovitve vrednosti nepremičnine, pa tega nista storila. Po

pravnomočnosti sklepa je bila izdana odredba o prodaji in sta bila

opravljena dva prodajna naroka. Prvi prodajni narok je bil opravljen

4.10.2005, vendar se nepremičnina na prvem prodajnem naroku ni

prodala. Dolžnika sta pred prvim narokom predlagala, naj sodišče

ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, njun predlog pa je bil

zavrnjen. Drugi prodajni narok pa je bil opravljen 29.11.2005.

Dolžnika sta res pravočasno pred drugim prodajnim narokom predlagala,

naj sodišče ponovno ugotovi vrednost nepremičnine in sta predlogu v

skladu z četrtim odstavkom 178. člena ZIZ predložila tudi mnenje

sodne cenilke o tržni vrednosti nepremičnine, ki je na dan 31.10.2005

vrednost nepremičnin ocenila na 163.000.000,00 SIT oziroma 680.300,00

EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvedenka ocenila tudi

nepremičnini parc. št. 276/18 in 276/28, ki nista bili predmet

prodaje na javni dražbi. Vendar je ključnega pomena ocena sodišča

prve stopnje, da dolžnika nista verjetno izkazala, da se je vrednost

nepremičnine spremenila v časovnem obdobju od prejšnje ugotovitve

vrednosti do dneva prodaje. Pravilna je ugotovitev sodišča prve

stopnje v izpodbijanem sklepu, da mora dolžnik z izvedenskim mnenjem

sodnega cenilca izkazati, da je prav v obdobju od prejšnje cenitve do

dneva prodaje zaradi določenih okoliščin prišlo do bistvene spremembe

v tržni vrednosti nepremičnine. Katere so okoliščine, ki so vplivale

na spremembo tržne cene, je treba izkazati z obrazloženo primerjavo s

prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca. Zgolj dejstvo, da je nova cenitev

višja od prejšnje, ne zadošča za ugotovitev, da je sprememba

vrednosti verjetno izkazana. S takšno razlago določbe četrtega

odstavka 187. člena ZIZ bi omogočili dolžniku, da lahko neomejeno

izpodbija pravilnost prve cenitve in s tem zavlačuje izvršilni

postopek. Zakonodajalec pa je prav z novelo četrtega odstavka 178.

člena hotel takšno ravnanje preprečiti (glej A. Galič in ostali,

Komentar k 178. členu ZIZ, GV, Ljubljana, 2002, str. 366). Sodišče

prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v predloženem mnenju sodnega

cenilca ni navedeno katere so okoliščine, ki so vplivale na spremembo

tržne cene, niti ni opravljena primerjava s prvo cenitvijo. Tako je

pravilna ocena sodišča prve stopnje, da dolžnika nista izkazala

precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine glede na prejšnjo

cenitev. Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 188.

člena ZIZ na drugem naroku nepremičnino prodalo za polovico njene

ocenjene vrednosti. Ob upoštevanju noveliranega 200.a člena ZIZ, po

katerem se v primeru, ko upnik kupi nepremičnino za ceno nižjo od

njene ugotovljene vrednosti, šteje, da je poplačan do višine

ugotovljene vrednosti nepremičnine, in ob upoštevanju, da je bila

dolžnikoma dana možnost izpodbiti pravilnost ugotovljene vrednosti

nepremičnine, so po oceni višjega sodišča neutemeljeni očitki o

kršitvi načela enakega varstva pravic. Višje sodišče je tako

ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo načela enakega varstva

pravic, da torej niso podani razlogi, s katerimi dolžnika izpodbijata

sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere

mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na

podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS,

št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 15. členom ZIZ

zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve

stopnje.