Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 6371/2005 ECLI:SI:VSLJ:2006:III.CP.6371.2005 AI generated

Appeal dismissed; exclusive territorial jurisdiction for enforcement depends on execution means, not contract.

Case Number VSL sklep III Cp 6371/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to transfer the enforcement case to Celje. The creditor argued that Ljubljana courts had jurisdiction because the debtor's company was headquartered there, but the court ruled that territorial jurisdiction is exclusively tied to the execution means, specifically the debtor's residence. The court clarified that while parties may agree on jurisdiction for disputes arising from a notarial deed, such agreements do not override the statutory exclusive jurisdiction based on the execution asset when no agreement exists.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 35. člen 2. odstavek; ZIZ 41. člen 3. odstavek; ZPP 69. člen 1. odstavek: Territorial jurisdiction in enforcement proceedings is exclusively determined by the execution means and cannot be altered by contractual agreement between parties.

Keywords

AI generated
enforcement jurisdiction territorial competence execution means notarial deed contractual agreement exclusive jurisdiction creditor appeal

Cited Legislation

AI generated
ZIZ 35. člen 2. odstavek
ZIZ 41. člen 3. odstavek
ZPP 69. člen 1. odstavek
ZPP 365. člen 2. točka

Cited Case Law

AI generated
Galič, A.; Jan, M. in Jenull H.: Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A) s komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2002, str. 116 in nasl.
Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2003, str. 71.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Krajevna pristojnost po ZIZ je vezana na izvršilna sredstva in

izključna. Izjeme veljajo v postopku z verodostojno listino. ZIZ

namreč v III. odstavku 41. člena določa, da če sta stranki glede

terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne

listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v

predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora

postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem

primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o

sporazumu o pristojnosti. Če pa bo sodišče prve stopnje s sklepom o

izvršbi predlagano izvršbo dovolilo, dolžnik pa bo zoper takšen sklep

ugovarjal, bo po III. odstavku 41. člena ZIZ moralo sodišče

upoštevati, da je upnik že v predlogu za izvršbo predlagal, naj se v

primeru, če bo ugovoru dolžnika ugodeno in bo o sporu odločalo

sodišče v pravdnem postopku, postopek nadaljuje pred Okrajnim

sodiščem v Ljubljani v skladu z dogovorom o krajevni pristojnosti v

primeru spora. Če do spora ne bo prišlo in dolžnik sklepu o izvršbi

ne bo ugovarjal, pa določbe III. odstavka 41. člena ZIZ sploh ne bo

mogoče uporabiti, ampak bo postopek izvršbe vodilo tisto sodišče, ki

je izključno pristojno po določbah ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani pa je po opravljenem predhodnem preizkusu

predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo,

da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v

tej izvršilni zadevi, zato naj se zadevo odstopi Okrajnemu sodišču v

Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zoper ta sklep se

pritožuje upnik in pritožbi prilaga kopijo posojilne pogodbe, iz

katere naj bi bilo razvidno, da je pristojno Okrajno ali Okrožno

sodišče v Ljubljani, saj naj bi bilo tam tudi sedež podjetja, pri

katerem naj bi dolžnica sklepala posojilno pogodbo. Pritožba ni

utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do

75/02; v nadaljevanju ZIZ) v II. odstavku 35. člena določa, da če

upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno

pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno

pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v

predlogu za izvršbo kot prvo sredstvo izvršbe navedel denarno

terjatev dolžnika, zato je na podlagi I. odstavka 100. člena ZIZ za

odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na

območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če pa dolžnik nima

stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na območju

katerega ima začasno prebivališče. Krajevna pristojnost po ZIZ je

vezana na izvršilna sredstva in izključna. Izjeme veljajo v postopku

z verodostojno listino (primerjaj: Galič, A.; Jan, M. in Jenull H.:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A) s

komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, Gospodarski vestnik,

Ljubljana, 2002, str. 116 in nasl. ter Rijavec, V.: Civilno izvršilno

pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2003, str. 71). ZIZ namreč v

III. odstavku 41. člena določa, da če sta stranki glede terjatve,

zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine,

sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za

izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek

nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru

mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o

pristojnosti. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04; v

nadaljevanju ZPP) na podlagi smiselne uporabe po 15. členu ZIZ v I.

odstavku 69. člena določa, da če zakon ne določa izključne krajevne

pristojnosti kakšnega sodišča, se stranki lahko sporazumeta, da jima

sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, toda le, če

je to sodišče stvarno pristojno. Ker gre v konkretnem primeru na

podlagi določbe I. odstavka 100. člena ZIZ za izključno krajevno

pristojnost Okrajnega sodišča v Celju (dolžnik ima namreč stalno

prebivališče v Celju) je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Če

pa bo sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi predlagano izvršbo

dovolilo, dolžnik pa bo zoper takšen sklep ugovarjal, bo po III.

odstavku 41. člena ZIZ moralo sodišče upoštevati, da je upnik že v

predlogu za izvršbo predlagal, naj se v primeru, če bo ugovoru

dolžnika ugodeno in bo o sporu odločalo sodišče v pravdnem postopku,

postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v skladu z

dogovorom o krajevni pristojnosti v primeru spora. Če do spora ne bo

prišlo in dolžnik sklepu o izvršbi ne bo ugovarjal, pa določbe III.

odstavka 41. člena ZIZ sploh ne bo mogoče uporabiti, ampak bo

postopek izvršbe vodilo tisto sodišče, ki je izključno pristojno po

določbah ZIZ. Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani

razlogi, s katerimi upnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav

tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po

uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo

sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče ni odločalo o stroških

pritožbenega postopka, ker jih upnik v pritožbi ni priglasil.