Appeal dismissed; exclusive territorial jurisdiction for enforcement depends on execution means, not contract.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to transfer the enforcement case to Celje. The creditor argued that Ljubljana courts had jurisdiction because the debtor's company was headquartered there, but the court ruled that territorial jurisdiction is exclusively tied to the execution means, specifically the debtor's residence. The court clarified that while parties may agree on jurisdiction for disputes arising from a notarial deed, such agreements do not override the statutory exclusive jurisdiction based on the execution asset when no agreement exists.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 35. člen 2. odstavek; ZIZ 41. člen 3. odstavek; ZPP 69. člen 1. odstavek: Territorial jurisdiction in enforcement proceedings is exclusively determined by the execution means and cannot be altered by contractual agreement between parties.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Krajevna pristojnost po ZIZ je vezana na izvršilna sredstva in
izključna. Izjeme veljajo v postopku z verodostojno listino. ZIZ
namreč v III. odstavku 41. člena določa, da če sta stranki glede
terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne
listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v
predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora
postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem
primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o
sporazumu o pristojnosti. Če pa bo sodišče prve stopnje s sklepom o
izvršbi predlagano izvršbo dovolilo, dolžnik pa bo zoper takšen sklep
ugovarjal, bo po III. odstavku 41. člena ZIZ moralo sodišče
upoštevati, da je upnik že v predlogu za izvršbo predlagal, naj se v
primeru, če bo ugovoru dolžnika ugodeno in bo o sporu odločalo
sodišče v pravdnem postopku, postopek nadaljuje pred Okrajnim
sodiščem v Ljubljani v skladu z dogovorom o krajevni pristojnosti v
primeru spora. Če do spora ne bo prišlo in dolžnik sklepu o izvršbi
ne bo ugovarjal, pa določbe III. odstavka 41. člena ZIZ sploh ne bo
mogoče uporabiti, ampak bo postopek izvršbe vodilo tisto sodišče, ki
je izključno pristojno po določbah ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani pa je po opravljenem predhodnem preizkusu
predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo,
da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v
tej izvršilni zadevi, zato naj se zadevo odstopi Okrajnemu sodišču v
Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zoper ta sklep se
pritožuje upnik in pritožbi prilaga kopijo posojilne pogodbe, iz
katere naj bi bilo razvidno, da je pristojno Okrajno ali Okrožno
sodišče v Ljubljani, saj naj bi bilo tam tudi sedež podjetja, pri
katerem naj bi dolžnica sklepala posojilno pogodbo. Pritožba ni
utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do
75/02; v nadaljevanju ZIZ) v II. odstavku 35. člena določa, da če
upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno
pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno
pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v
predlogu za izvršbo kot prvo sredstvo izvršbe navedel denarno
terjatev dolžnika, zato je na podlagi I. odstavka 100. člena ZIZ za
odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na
območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če pa dolžnik nima
stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na območju
katerega ima začasno prebivališče. Krajevna pristojnost po ZIZ je
vezana na izvršilna sredstva in izključna. Izjeme veljajo v postopku
z verodostojno listino (primerjaj: Galič, A.; Jan, M. in Jenull H.:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A) s
komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, Gospodarski vestnik,
Ljubljana, 2002, str. 116 in nasl. ter Rijavec, V.: Civilno izvršilno
pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2003, str. 71). ZIZ namreč v
III. odstavku 41. člena določa, da če sta stranki glede terjatve,
zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine,
sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za
izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek
nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru
mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o
pristojnosti. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04; v
nadaljevanju ZPP) na podlagi smiselne uporabe po 15. členu ZIZ v I.
odstavku 69. člena določa, da če zakon ne določa izključne krajevne
pristojnosti kakšnega sodišča, se stranki lahko sporazumeta, da jima
sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, toda le, če
je to sodišče stvarno pristojno. Ker gre v konkretnem primeru na
podlagi določbe I. odstavka 100. člena ZIZ za izključno krajevno
pristojnost Okrajnega sodišča v Celju (dolžnik ima namreč stalno
prebivališče v Celju) je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Če
pa bo sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi predlagano izvršbo
dovolilo, dolžnik pa bo zoper takšen sklep ugovarjal, bo po III.
odstavku 41. člena ZIZ moralo sodišče upoštevati, da je upnik že v
predlogu za izvršbo predlagal, naj se v primeru, če bo ugovoru
dolžnika ugodeno in bo o sporu odločalo sodišče v pravdnem postopku,
postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v skladu z
dogovorom o krajevni pristojnosti v primeru spora. Če do spora ne bo
prišlo in dolžnik sklepu o izvršbi ne bo ugovarjal, pa določbe III.
odstavka 41. člena ZIZ sploh ne bo mogoče uporabiti, ampak bo
postopek izvršbe vodilo tisto sodišče, ki je izključno pristojno po
določbah ZIZ. Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani
razlogi, s katerimi upnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav
tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po
uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi
s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo
sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče ni odločalo o stroških
pritožbenega postopka, ker jih upnik v pritožbi ni priglasil.