Appeal dismissed; insurance interest denied due to unclean hands and lack of legal title to goods.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pogodbi zvesta stranka - M., d.o.o. je, potem ko tožeča stranka ni

izpolnila svoje pogodbene obveznosti, razdrla sklenjeno pogodbo s

tožečo stranko, zato je tudi "stornirala" račun z dne 28. 6. 1999 št.

264/99. To pomeni, da tožeča stranka ni imela nobenega pravnega

temelja, da bi zahtevala, naj se ji izroči v posest sporni gradbeni

material. Zato se pritožbeno sodišče pridružuje sklepu sodišča prve

stopnje, da ga je lahko pridobila le na nepošten način. Če je tako,

ji ni mogoče priznati dopustnega zavarovalnega interesa. Premoženjsko

zavarovanje lahko sklene vsak, kdor ima interes, da ne nastane

zavarovalni primer, ker bi mu sicer nastala kakšna premoženjska

izguba. Načeloma se zavarovalni interes vedno prizna za lastne

stvari, sicer pa ga je treba šele ugotavljati. Kot je bilo že

obrazloženo, tožeča stranka ni postala lastnik spornega gradbenega

materiala. Ker ga je pridobila mimo pravnega posla s podjetjem

M., d.o.o., ni izpolnjena zahteva po pravno dopustnem interesu kot

bistvenem elementu oziroma kavzi zavarovalne pogodbe po OZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena

stranka tožeči stranki plačati 109.968,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 15.6.2000 do plačila in ji povrniti 678.062,00 SIT

pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.9.2005 do

plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu sodbe se je iz vseh pritožbenih razlogov

pritožila tožeča stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da

tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo v

izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo

bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odsr. 339.

člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker obstaja nasprotje o

odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, in med

samimi listinami v spisu, zlasti priloženim kazenskim spisom

Okrajnega sodišča v S., opr.št. K 37/2004. Priči J. P. in D. C. sta

potrdili, da so se tlak plošče, ki jih je tožeča stranka nabavila pri

podjetju M., d.o.o., nahajale ob novogradnji na naslovu L. cesta v

P.. Kljub temu se je sodišče prve stopnje oprlo zgolj na

izpovedbi prič M. S. in M. Č.. Ni sledilo tožnici, ki je povedala, da

je tlak plošče plačala s kreditom, pridobljenim 23.2.1999. Datum

odobritve kredita je v nasprotju z izpovedjo priče M. S., po besedah

katerega je bil račun tožeči stranki izdan zaradi pridobitve kredita.

Nesprejemljiva je tudi izjava priče, da je dobavnica z dne 29.6.1999

št. 272 interna dobavnica, ki se je izstavljala, kadar je šla stvar v

proizvodnjo. Za zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka

do tlak plošč lahko prišla le na nepošten način, ni podlage v

izpeljanem dokaznem postopku. Tožnici je nedvomno nastala škoda.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdajo v pretežnem delu zavrnilne sodbe

utemeljilo z argumentom, da tožeča stranka ni dokazala, da bi

plačala naročene tlak plošče pri podjetju M., d.o.o.. Dopustilo je

možnost, da "je do tlak plošč sicer prišla", vendar pa se je to lahko

zgodilo le na nepošten način.

Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje stališču sodišča prve

stopnje, da tožeča stranka spornega gradbenega materiala ni plačala.

Takšen zaključek je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi skrbne

analize vseh izvedenih dokazov, zlasti izpovedi priče M. S.. Kljub

pritožbenim očitkom ni nobenih razlogov, ki bi potrjevali namige

tožeče stranke o njegovi neverodostojnosti. Prepričljivo in vsebinsko

enako kot v kazenskem postopku, opr.št. K 37/2004 je izpovedal, da je

bil račun z dne 28.6.1999 št. 264/99 tožeči stranki izdan, da bi si

uredila plačilo s kreditom. Dejstvo, da je bil račun zaradi neplačila

storniran, sta potrdili tudi priči, zaslišani v kazenskem postopku,

T. S. in T. H., M. Č. pa je zanikala, da bi prejela tako velik znesek

denarja na blagajni. Samo dejstvo, da je bila na tožničino plačo že

26.3.1999 uvedena administrativna prepoved (priloga A16) ni v prid

trditvam tožeče stranke, da je svojo denarno obveznost po pogodbi s

podjetjem M., d.o.o. poravnala s kreditom. Ne samo, da je priča

L. P. ob zaslišanju zatrdil, da je znesek poravnal v gotovini, ampak

je tudi pojasnil, da je gradbeni material naročil mesec dni pred

plačilom (torej v mesecu maju 1999), zato ni jasno, zakaj naj bi

tožnica že 24.3.1999 podala odstopno izjavo, ki je bila podlaga za

uvedbo administrativne izplačilne prepovedi. Sprejemljivo je tudi

pojasnilo priče v zvezi z dobavnico z dne 29.6.1999 št. 272 (priloga

A3), ki ne izkazuje izročitve materiala tožeči stranki in s tem

pridobitnega načina za pridobitev lastninske pravice na premični

stvari.

Pravkar ugotovljene dejanske okoliščine je mogoče strniti v

zaključek, da je pogodbi zvesta stranka - M., d.o.o., potem ko tožeča

stranka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, razdrla sklenjeno

pogodbo s tožečo stranko, zato je tudi stornirala račun z dne

28.6.1999 št. 264/99. To pomeni, da tožeča stranka ni imela nobenega

pravnega temelja, da bi zahtevala, naj se ji izroči v posest sporni

gradbeni material. Zato se pritožbeno sodišče pridružuje sklepu

sodišča prve stopnje, da ga je lahko pridobila le na nepošten način.

Če je tako, ji ni mogoče priznati dopustnega zavarovalnega interesa.

Premoženjsko zavarovanje lahko sklene vsak, kdor ima interes, da ne

nastane zavarovalni primer, ker bi mu sicer nastala kakšna

premoženjska izguba (1. odst. 948. člena Obligacijskega zakonika,

OZ). Načeloma se zavarovalni interes vedno prizna za lastne stvari,

sicer pa ga je treba šele ugotavljati. Kot je bilo že obrazloženo,

tožeča stranka ni postala lastnik spornega gradbenega materiala. Ker

ga je pridobila mimo pravnega posla s podjetjem M., d.o.o., ni

izpolnjena zahteva po pravno dopustnem interesu kot bistvenem

elementu oziroma kavzi zavarovalne pogodbe po OZ. Sodišče prve

stopnje je zato tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene po uradni dolžnosti

upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je

pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).