Court allows land registry entry when EMŠO data is missing from public register but present in internal files.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se

ugovoru ugodi in se sklep zemljiškoknjižnega referenta, Dn. št.

1697/2005 z dne 18.11.2005 spremeni tako, da se glasi:

"Na podlagi prodajne pogodbe z dne 15.4.2004, sklenjene med

prodajalko P. M., S. 21, B. C. in kupcem B. S., S. G. 5, C., se pri

nepremičnini parc. št. 25/7 S, stavba 164 m2, vpisani v vl. št. 692

k.o. S., dovoli vknjižba lastninske pravice do celote v korist

imetnika B. S., S. G. št. 5, C.,."

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

[JEDRO]

Podatki, do katerih ima dostop izključno zemljiškoknjižni referent,

niso pa razvidni iz rednega izpiska zemljiške knjige, po oceni

pritožbenega sodišča, ne štejejo za podatke, vpisane v zemljiški

knjigi in se nanje načelo javnosti ne nanaša.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ostane sklep Okrajnega sodišča v

C., Dn. št. 1697/2005, z dne 18.11.2005 v celoti v veljavi.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje predlagatelj.

Predlaga, da se pritožbi ugodi, razveljavita izpodbijani sklep in

sklep zemljiškoknjižnega referenta ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu

sodniku v novo odločanje ter hkrati dovoli izbris vpisov, ki so bili

opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika

in izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter ponoven vpis plombe dn. št.

826/2004 z dne 10.5.2004. Navaja, da je zemljiškoknjižno sodišče

kljub odločitvi višjega sodišča o ponovnem vpisu plombe (Dn. št.

826/2004), začelo zadevo voditi pod novo dn. št. in kot začetek z.k.

postopka označilo datum 7.11.2005, kot predlagatelja pa Višje sodišče

v Ljubljani, kar je napačno. Zaradi varovanja načela vrstnega reda

vpisov ima pravni interes, da se upošteva plomba dn. št. 826/2004 z

dne 10.5.2004, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo

zemljiškoknjižni predlog. V prodajni pogodbi z dne 15.4.2004 so bili

glede prodajalke upoštevani podatki, s katerimi je bila kot lastnica

dne 30.1.1987 (dn. št. 56/1987) vpisana v zemljiško knjigo. Poleg

imena in priimka lastnice so bili v zemljiški knjigi vpisani rojstni

podatki in podatki o stalnem prebivališču na naslovu S. 21, B. C., ki

so točni še danes. Ker so v zemljiškoknjižnem dovolilu poleg rojstnih

podatkov navedeni tudi vsi ostali podatki, ki brez dvoma

identificirajo prodajalko kot osebo, ki dovoljuje vpis, je določilu

32. člena Zakona o zemljiški knjigi zadoščeno. Ne gre za situacijo,

ki jo ureja treji odstavek 32. člena ZZK-1, pač pa bi bilo treba

uporabiti določila Zakona o nepravdnem postopku in ugotoviti da so za

vpis izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 32. člena ZZK-1. Tudi notar

je z vpisom podatkov o številki prodajalkine osebne izkaznice dne

30.4.2004 ugotovil istovetnost prodajalke. Zemljiškoknjižna

referentka si izmišlja trditve o tem, da je v zemljiški knjigi pri

prodajalki vpisan EMŠO, ki ga pozna le zemljiškoknjižna referentka,

da pa se ta EMŠO zaradi varovanja osebnih podatkov ne vpisuje v

zemljiškoknjižne izpiske. Prodajalka po vknjižbi svoje lastninske

pravice ni vlagala novih predlogov, zato ni bilo osnove za vpis

podatkov o njenem EMŠO vse do sklenitve prodajne pogodbe v letu 2004.

Ni pojasnjeno, kdaj naj bi bil EMŠO posredovan zemljiški knjigi.

Redni izpisek iz zemljiške knjige je prepis podatkov, ki se vpisujejo

v zemljiško knjigo in morajo biti navedeni v zemljiškoknjižnem

dovolilu. Po določbi četrtega odstavka so vsi vpisi v zemljiški

knjigi javni. Zemljiškoknjižna sodišča izdajajo tudi zemljiškoknjižne

izpiske s podatki o EMŠO lastnikov.

Pritožba je utemeljena.

Ker se izpodbijani sklep ne nanaša na plombo, so vsi pritožbeni

očitki s tem v zvezi nerelevantni. Pritožbeno sodišče le pojasnjuje,

da ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča v primerih, ko sodišče druge

stopnje odredi ponoven vpis plombe po 5. točki tretjega odstavka 161.

člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS; št. 58/03, ZZK-1) ureja

tretji odstavek 136. člena ZZK-1, po katerem se namesto prejšnje opr.

št. vpiše nova, pod katero se vodi ponovljeni postopek.

V skladu z načelom javnosti, ki je eno temeljnih načel zemljiške

knjige so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni, pod pogoji, določenimi

z ZZK-1 so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni

vpisi v zemljiško knjigo (4. člen ZZK-1). Načelo javnosti se razteza

na glavno knjigo (195. člen ZZK-1), pod nekoliko strožjimi pogoji,

tudi na zbirko listin (196. člen ZZK-1). V skladu z določbo prvega

odstavka 195. člena ZZK-1, so vsi vpisani podatki v glavni knjigi

zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati

ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek

iz zemljiške knjige. Javnost informatizirane glavne knjige se

zagotovi z računalniškim izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na

posamezno nepremičnino, oziroma več nepremičnin vpisanih v istem

vložku - redni izpisek iz zemljiške knjige (prvi odstavek 197. člena

ZZk-1). V konkretnem primeru iz takšnega rednega izpiska iz zemljiške

knjige (priloga C2 spisa) izhaja, da je M. P. vpisana z datumom

rojstva, ne pa z EMŠO. Redni izpisek zemljiške knjige je tisti, ki ga

je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izročiti osebi, ki ga je zahtevala

in do katerega je zagotovljen elektronski dostop informatizirane

glavne knjige vsem subjektom. Zato podatki, do katerih ima dostop

izkjučno zemljiškoknjižni referent (priloga C1), niso pa razvidni iz

rednega izpiska zemljiške knjige, po oceni pritožbenega sodišča ne

štejejo za podatke, vpisane v zemljiški knjigi in se nanje načelo

javnosti ne nanaša. Tega ne spremeni dejstvo, da je verjetno do vpisa

EMŠO v računalniško bazo, do katere ima dostop zemljiškoknjižna

referentka, prišlo na podlagi določb Uredbe o naložitvi in vodenju

zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi

podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Ur. l.

RS, št. 42/2001; prim. 3., 7. in 22. člen). Po uveljavitvi ZZK-1 dne

16.9.2003 (250. člen ZZK-1) se fizična oseba, ki je imetnik pravice,

v zemljiški knjigi označuje z imenom in priimkom, EMŠO in naslovom

stalnega prebivališča (prvi odstavek 24. člen ZZK-1). Torej je tudi

EMŠO (javni) podatek, ki se vpiše v zemljiško knjigo in mora biti

razviden iz rednega izpiska zemljiške knjige (prim. 199. ZZK-1, ki

ureja omejitev dostopa do osebnih podatkov). Pravilna uporaba v tem

odstavku citiranih določb vodi k zaključku, da v konkretnem primeru

podatek o EMŠO M. P., ker iz rednega zemljiškoknjižnega izpiska ni

razviden, ni vpisan v zemljiški knjigi.

V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis,

označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (prvi

odstavek 32. člena ZZK-1). Od tega splošnega pravila veljata dve

izjemi, prva je urejena v drugem odstavku 32.člena ZZK-1 in se nanaša

na situacijo, ko se podatki o osebi, ki dovoljuje vpis spremenijo in

ta sprememba v zemljiški knjigi še ni poočitena, druga pa je urejena

v tretjem odstavku 32. člena ZZK-1 in ureja situacijo, ko je v

zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis,

tedaj se šteje, da je ta oseba označena s podatki, s katerimi je

vpisana v zemljiški knjigi tudi, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu

naveden podatek o EMŠO te osebe. Iz podatka o EMŠO je namreč razviden

tudi rojstni datum (tako Nina Plavšak, Zakon o zemljiški knjigi,

Uvodna pojasnila, GV založba, 2003, str. 50). To, upoštevaje dejstvo,

da je M. P. v zemljiško knjigo vpisana z rojstnim datumom (in

naslovom stalnega prebivališča) ne pa z EMŠO, kot je štelo sodišče

prve stopnje, pomeni da sporno zemljiškoknjižno dovolilo ustreza

podatkom, s katerimi je M. P. vpisana v zemljiški knjigi (prvi

odstavek 32. člena ZZK-1).

Ker so poleg pogoja iz 2. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1

izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji za dovolitev vpisa, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep

zemljiškoknjižnega sodnika spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in

spremenilo sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent

tako, da se dovoli predlagani vpis ter hkrati dovolilo izbris

zaznambe zavrnitve predloga (4. točka tretjega odstavka 161. člena

ZZK-1).