Court allows appeal where landlord manager acts as legal representative, not agent, under Housing Act.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ, Ur. l. št. 18/91 s

spremembami), ki je veljal v času vložitve tožbe v tej zadevi, je

dajal upravniku v omejenem obsegu položaj zakonitega zastopnika v

skladu z določbami pogodbe o upravljanju (29. člen SZ).

Določal namreč je, da upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa

lastnike pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih

pravicah in koristih po tem zakonu.

Ker so lastniki stanovanj v danem primeru upravnika pooblastili za

zastopanje v sodnih in upravnih zadevah, za izterjavo neplačanih

obveznosti, med drugim za vložitev predloga za izvršbo (točki 4a in b

prilog k pogodbi o upravljanju stanovanjske hiše xy,Ljubljana), je v

skladu z zgoraj navedenimi določbami njihov zakoniti zastopnik (kot

je to po sedanji ureditvi tudi v skladu z določbami 50. člena

Stanovanjskega zakona ter 118. člena Stvarnopravnega zakonika). Zato

v danem primeru zanj niso uporabljive določbe ZPP o pooblaščencih,

temveč določbe o zakonitih zastopnikih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve topnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o

izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v 1. in 3. točki izreka ter

tožbo zavrglo.

Tožeče stranke so proti sklepu pravočasno vložile pritožbo, zaradi

zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo,

da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek .

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče izdalo

izpodbijani sklep z utemeljitvijo, da družba Y d.o.o. kot pravna

oseba ne more biti pooblaščenec tožečih strank, ker je pooblaščenec

lahko le fizična oseba ali odvetniška družba. Vendar pa je določbe

Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; 87. člen) o

pooblaščencih zmotno uporabilo. Stanovanjski zakon (v nadaljevanju

SZ, Ur. l. št. 18/91 s spremembami), ki je veljal v času vložitve

tožbe v tej zadevi, je dajal upravniku v omejenem obsegu položaj

zakonitega zastopnika v skladu z določbami pogodbe o upravljanju (29.

člen SZ). Določal namreč je, da upravnik v mejah svojih pooblastil

zastopa lastnike pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih

pravicah in koristih po tem zakonu. Ker so lastniki stanovanj v danem

primeru upravnika pooblastili za zastopanje v sodnih in upravnih

zadevah, za izterjavo neplačanih obveznosti, med drugim za vložitev

predloga za izvršbo (točki 4a in b prilog k pogodbi o upravljanju

stanovanjske hiše xy, Ljubljana), je v skladu z zgoraj navedenimi

določbami njihov zakoniti zastopnik (kot je to po sedanji ureditvi

tudi v skladu z določbami 50. člena Stanovanjskega zakona ter 118.

člena Stvarnopravnega zakonika). Zato v danem primeru zanj niso

uporabljive določbe ZPP o pooblaščencih, temveč določbe o zakonitih

zastopnikih.

Ker je torej prvostopno sodišče zmotno uporabilo določbe ZPP o

pooblaščencih, namesto določb o zakonitih zastopnikih, je tudi zmotno

odločilo, ko je zgoraj navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in

3. točki izreka in tožbo zavrglo.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi ugodilo, izpodbijani

sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov

postpek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).