Appeal allowed; bankruptcy court violated due process by holding hearing without debtor present.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Po oceni pritožbenega sodišča zgoraj navedeno zdravniško potrdilo

nesporno izkazuje, da so pri zakonitem zastopniku dolžnika obstajali

opravičljivi razlogi za preložitev naroka. Ker dolžnik ni imel

pooblaščenca (odvetniška družba XY, o.p.- d.n.o. iz Ljubljane je

pooblastilo odpovedala že 2.11.2005, kar je več kot tri mesece pred

narokom) je prvostopno sodišče s tem, ko predlogu za preložitev

naroka ni ugodilo in ga opravilo v nenavzočnosti dolžnika kršilo

temeljno procesno načelo obojestranskega zaslišanja, ki je odraz

ustavnega načela enakosti pred zakonom, kar predstavlja bistveno

kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v

zvezi s 15. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni

postopek nad dolžnikom X d.o.o.(1. točka izreka). Za stečajnega

upravitelja je imenovalo J.A. iz Ljubljane (2. točka izreka).

Odredilo je, da se začetek stečaja objavi na sodni deski Okrožnega

sodišča v Ljubljani in v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše

v sodni register (3. točka izreka). Dolžnike je pozvalo, da svoje

dolgove takoj poravnajo stečajni masi, upnike pa, da prijavijo svoje

terjatve stečajnemu senatu v dveh mesecih od dneva, ko je bil oklic o

začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu RS (4. točka

izreka). Narok za preizkus prijavljenih terjatev je določilo na dne

29.5.2006 (5. točka izreka).

Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbi po zakonitem

zastopniku ter po pooblaščencu, iz vseh pritožbenih razlogov. Oba

pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako,

da predlog za začetek stečajnega postopka zavrne, podredno pa, da ga

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi sta utemeljeni.

Ker so trditve pritožnikov (v nadaljevanju pritožnika) v pretežnem

delu vsebinsko smiselno enake, bo pritožbeno sodišče nanje podalo

skupne odgovore.

Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

kršilo določbe pravdnega postopka, ker je opravilo narok dne

17.2.2006 v nenavzočnosti dolžnika in mu s tem onemogočilo

obravnavanje pred sodiščem. Dolžnik je namreč z vlogo z dne 16.2.2006

(kot dolžnik to navaja tudi v pritožbi) prosil sodišče, da preloži

narok, razpisan za dne 17.2.2006, ker je zakoniti zastopnik dolžnika

S. M. v bolniškem staležu in nezmožen zastopati stečajnega dolžnika

na naroku. Prošnji je priložil zdravniško potrdilo z dne 13.2.2006,

iz katerega je razvidno, da so bile zakonitemu zastopniku dolžnika

(iz razlogov, navedenih v potrdilu) en mesec odsvetovane kakršnekoli

psihofizične obremenitve. Prvostopno sodišče je prošnjo dolžnika

prejelo dan pred narokom, a naroka ni preložilo, niti takšne svoje

odločitve ni obrazložilo.

Po oceni pritožbenega sodišča zgoraj navedeno zdravniško potrdilo

nesporno izkazuje, da so pri zakonitem zastopniku dolžnika obstajali

opravičljivi razlogi za preložitev naroka. Ker dolžnik ni imel

pooblaščenca (odvetniška družba XY, o.p.- d.n.o. iz Ljubljane je

pooblastilo odpovedala že 2.11.2005, kar je več kot tri mesece pred

narokom) je prvostopno sodišče s tem, ko predlogu za preložitev

naroka ni ugodilo in ga opravilo v nenavzočnosti dolžnika kršilo

temeljno procesno načelo obojestranskega zaslišanja, ki je odraz

ustavnega načela enakosti pred zakonom, kar predstavlja bistveno

kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v

zvezi s 15. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL).

Pritožnik nadalje utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se ni

opredelilo do njegovih trditev, da ima dolžnik le enega upnika ter da

je bila cesija terjatev družbi Y d.o.o. izvršena z izključnim

namenom, da bi zoper dolžnika obstajal poleg predlagatelja še en

upnik (da bi bil s tem izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 2. člena

ZPPSL), nadalje da kreditne pogodbe, sklenjene med predlagateljem in

dolžnikom niso veljavne, vsled česar so obveznosti iz teh pogodb

neobstoječe ter da dolžnik nikoli ni prejel sredstev iz teh pogodb.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče sicer

ugotovilo, da ima dolžnik poleg predlagatelja in družbe Y d.o.o. še

druge upnike (P., G., RS za sodne takse). Vendar pa je predlagatelj

postavil trditev, da sta upnika dolžnika še P. in G., šele z vlogo z

dne 13.2.2006, ki je sodišče dolžniku ni vročilo. Trditev, da dolžnik

dolguje tudi plačilo večjih zneskov za sodne takse pa je postavil na

naroku dne 17.2.2006, na katerem dolžnik ni bil navzoč. Dolžnik se

torej o teh trditvah ni imel možnosti izjasniti (s čimer je bilo

ponovno kršeno načelo kontradiktornosti postopka). V pritožbi pa

trdi, da sta G. in P. tudi njegova velika dolžnika, da njuna terjatev

tudi sicer ni bila nikoli evidentirana v poslovnih knjigah A, da ni

dospela, s čimer smiselno trdi, da ne obstoji. Nadalje trdi, da

terjatve ostalih upnikov (G., P., RS), po ugotovitvah prvostopnega

sodišča skupaj znašajo le 391.300,00 SIT, medtem ko zatrjevana

terjatev predlagatelja 1.4 milijone SIT, zaradi česar predlagatelj po

trditvah dolžnika nima pravnega interesa predlagati stečaja.

Ima pa možnost poseči po izvršbi, v kateri bi bil lahko poplačan z

delnicami predlagatelja.

Prav tako se prvostopno sodišče ni opredelilo do trditev dolžnika, da

je predlagatelj sam s svojimi naklepnimi nezakonitimi ravnanji

pripeljal dolžnika v stečaj, ker dolžniku kot svojemu 80 % lastniku

ni omogočil izvrševanja nobenih korporacijskih pravic, vključno z

udeležbo pri upravljanju in dobičku, ki bi dolžniku, v kolikor bi mu

bil plačan, omogočil poravnavanje zapadlih obveznosti.

Ker se te trditve dolžnika lahko izkažejo kot pomembne za odločitev,

ali je predlagatelj, glede na okoliščine, ki jih zatrjuje dolžnik,

upravičen predlagati začetek stečajnega postopka nad njim, je

prvostopno sodišče, ker se do njih ni opredelilo (kar kaže, da jih je

očitno štelo kot nerelevantne, pri tem pa ni obrazložilo, zakaj meni,

da niso odločilnega pomena) bistveno kršilo določbe postopka, saj

izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Prvostopno sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni sledilo predlogu

dolžnika za prekinitev postopka (dokler se ne rešijo spori, ki

potekajo med strankama in ki po trditvah dolžnika vplivajo na

odločitev o začetku stečajnega postopka nad njim, zlasti glede

upravičenja predlagatelja za predlaganje začetka stečajnega postopka

nad dolžnikom ter glede obstoja stečajnega razloga - nesolventnosti

in - ali prezadolženosti oziroma razlogov zanju). Po mnenju dolžnika

predstavljajo odločitve v teh postopkih predhodno vprašanje za

odločitev o začetku stečajnega postopka nad njim.

Pritožnik ima tudi prav, ko pravi, da določilo 3. odstavka 90. člena

ZPPSL določa le pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da upnik lahko

nastopa kot predlagatelj stečajnega postopka in torej rešuje le

vprašanje aktivne legitimacije ter da je potrebno obstoj stečajnega

razloga izkazati še posebej, v skladu z določbo 1. odstavka 2. člena

ZPPSL v zvezi z 91. členom ZPPSL. Vendar pa je prvostopno sodišče

ugotovilo, da je dolžnik dalj časa insolventen ter da je zato podan

stečajni razlog iz 2. člena ZPPSL. Svoje odločitve torej ni oprlo

zgolj na ugotovitev, da dolžnik nima zadosti denarnih sredstev za

poravnavo terjatev upnikov. Vendar pa prvostopno sodišče svoje

ugotovitve, da je dolžnik dalj časa insolventen, ni obrazložilo (kot

mu to utemeljeno očita pritožnik) temveč je le povzelo mnenje

izvedenca ter navedbe strank in vsebino listin. Prav tako se ni

ukvarjalo s pripombami dolžnika, ki jih je podal na izdelano

izvedensko mnenje, zlasti s trditvami, da je potrebno dolžnika

(njegovo ekonomsko finančno stanje, solventnost, kapitalsko

ustreznost) ocenjevati na podlagi konsolidirane bilance, kot

holdinško družbo. Zato je dejansko stanje glede obstoja stečajnega

razloga nepopolno ugotovilo.

Ker je torej prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe stečajnega

postopka (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZPPSL) in ker je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno

sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter

zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (1. odstavek 354.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Prvostopno sodišče naj v ponovljenem postopku zagotovi dosledno

uporabo načela kontradiktornosti postopka in dolžniku omogoči

obravnavanje pred sodiščem. Opredeli naj se do vseh trditev, ki jih

je podal dolžnik in jih je izpostavilo pritožbeno sodišče, ki lahko

vplivajo na upravičenje predlagatelja za vložitev predloga za začetek

stečajnega postopka ter trditev dolžnika, ki se nanašajo na obstoj

stečajnega razloga. V kolikor meni, da posamezne trditve dolžnika

niso relevantne za odločitev o predlogu za začetek stečajnega

postopka nad njim, naj obrazloži, zakaj meni, da niso odločilnega

pomena. Nato pa naj o predlogu upnika ponovno odloči.