Appeal allowed: Active standing depends on ownership at the time of filing, not later changes.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, vacated the first-instance decision, and remanded the case for a new proceeding. The first instance had suspended the eviction process pending the outcome of a separate ownership dispute, arguing that the tenant's right to evict depended on that future resolution. The court ruled that active standing is determined solely by whether the plaintiff was the landlord or owner at the exact moment the eviction suit was filed. Consequently, the suspension was deemed erroneous because the plaintiff's status at the time of filing was sufficient to establish standing, regardless of any subsequent loss of ownership.
Legislator headnote
AI generated206. člen ZPP; 365. člen ZPP: Active standing in eviction proceedings is determined by the plaintiff's status as landlord or owner at the time of filing the suit; subsequent loss of ownership does not negate standing if it existed at filing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke so odločilna dejstva
in okoliščine, ki obstojijo v času vložitve tožbe. Odločilno namreč
je, ali je bila tožeča stranka najemodajalka oziroma lastnica spornih
prostorov, ko je tožbo vložila. Le od tega dejstva je odvisno
upravičenje za vložitev odpovedi najemne pogodbe in izpraznitev
poslovnih prostorov. Morebitna kasnejša izguba lastništva za presojo
aktivne legitimacije tožeče stranke ni odločilna.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo predmetni
postpek do pravnomočnosti odločitve v zadevi x Pg y/z, ki se vodi pri
Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, zaradi
zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da
pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za
prekinitev postopka zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep
razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ugodilo
predlogu tožeče stranke za odpoved najemnega razmerja in izdalo
nalog, s katerim je toženi stranki naložilo, da do 17.9.2005 izprazni
poslovni prostor, ki ga zaseda na podlagi najemne pogodbe z dne
29.1.2001. Ugotovilo je, da je tožeča stranka zatrjevala, da je na
podlagi pogodbe za prodajo nepremičnine z dne 6.5.2004 postala
lastnica poslovne stavbe, v kateri se nahaja sporni poslovni prostor,
ter da je stopila na mesto dotedanjega najemodajalca X d.o.o.. Trdila
je, da predkupna pravica najemnika ni bila kršena, ker je X d.o.o.
prodal poslovno stavbo kot celoto in ne samo posameznega dela, tožena
stranka pa se za nakup celotne stavbe ni odločila. Tožena stranka je
izpraznitvenemu nalogu ugovarjala s trditvami, da je bila prodajna
pogodba sicer sklenjena, a lastništvo ni vpisano v zemljiško knjigo
ter, da je bil kršen 4. člen najemne pogodbe, ker poslovni prostor ni
bil ponujen v odkup najemniku (njej). Zato je vložila tožbo za
razveljavitev pogodbe, po kateri se postopek vodi pri Okrožnem
sodišču v Ljubljani, pod opr. št. x Pg y/z.
Sodišče prve stopnje je nato prekinilo predmetni postopek na podlagi
206. člena ZPP do pravnomočne odločitve v zadevi x Pg y/z z
utemeljitvijo, da je odločitev glede odpovedi najemnega razmerja in
izpraznitve poslovnih prostorov, ki so predmet te tožbe odvisna od
odločitve v zadevi x Pg y/z. Zaključilo je, da v kolikor bo tožena
stranka uspela s tožbenim zahtevkom na razveljavitev kupoprodajne
pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice na poslovnih prostorih, ki
so predmet tega najema ter zahtevkom, da se kupoprodajna pogodba
sklene z njo, tožeča stranka ne bo več aktivno legitimirana za
tožbeni zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov. Takšni razlogi
prvostopnega sodišča pa so zmotni.
Za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke so odločilna dejstva
in okoliščine, ki obstojijo v času vložitve tožbe. Odločilno namreč
je, ali je bila tožeča stranka najemodajalka oziroma lastnica spornih
prostorov, ko je tožbo vložila. Le od tega dejstva je odvisno
upravičenje za vložitev odpovedi najemne pogodbe in izpraznitev
poslovnih prostorov. Morebitna kasnejša izguba lastništva za presojo
aktivne legitimacije tožeče stranke ni odločilna. Kot odločilna pa se
v določenih okoliščinah utegne izkazati za presojo pravnega interesa
za vodenje pravde.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka zatrjevala obstoj
dejanske situacije iz 591. člena ZOR, po katerem pri odtujitvi
stvari, ki je bila pred tem izročena nekomu drugemu v zakup, vstopi
pridobitelj stvari na mesto zakupodajalca in potem nastajajo pravice
in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom (1. odst. 591. člena
ZOR). Trdila torej je, da je kot kupec spornih prostorov vstopila v
pravice prejšnjega lastnika, najemodajalca in zatorej pridobila tudi
upravičenje za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih
prostorov. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je najemna pogodba
pogodba obligacijskega prava ter, da je za predmetni spor odločilno
le, ali je tožeča stranka vstopila v pravice najemodajalca oziroma
ali je postala lastnica spornih prostorov, saj je le od navedenega
vprašanja odvisno njeno upravičenje za vložitev odpovedi najemne
pogodbe in za izpraznitev poslovnih prostorov. Trditev, da je bil
kršen 4. člen najemne pogodbe, po katerem je imela tožena stranka
predkupno pravico v primeru prodaje spornih poslovnih prostorov in
dejstvo, da je vložena tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe na
tožničino pravico do razpolaganja s spornimi poslovnimi prostori ne
more vplivati. Zato ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu
določbe 13. člena ZPP.
Prvostopno sodišče je torej zmotno ocenilo, da je odločitev v tej
zadevi odvisna od odločitve v zadevi x Pg y/z, v posledici česar je
zmotno odločilo, da se postopek prekine do pravnomočnosti odločitve v
zadevi x Pg y/z.
Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke ugodilo,
izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje
v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP).