Appeal dismissed; interim order rejected because applicant set validity period expiring before filing request.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Res je sicer, da sodišče v sklepu, s katerim izda začasno odredbo,

določi tudi čas trajanja začasne odredbe (1. odst. 277. čl. ZIZ).

Kadar pa čas trajanja začasne odredbe določi sam predlagatelj začasne

odredbe, je sodišče na njegov predlog vezano. Sodišče namreč odloča v

mejah postavljenih pravovarstvenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP v

zvezi s 15. čl. ZIZ). Samovoljno podaljšanje veljavnosti začasne

odredbe bi zato pomenilo prekoračenje pravovarstvenega zahtevka.

Ker je pritožnik predlagal začasno odredbo s časovno veljavnostjo

le-te, ki je potekla še pred vložitvijo samega predloga za izdajo

začasne odredbe. Za tak pravovarstveni zahtevek pa je treba

pritožnici odreči pravni interes, saj bi veljavnost začasne odredbe

potekla še preden bi bila začasna odredba izdana.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog

upnika za izdajo začasne odredbe.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, uveljavljal pa

je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s 15. čl.

ZIZ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu

za izdajo začasne odredbe v celoti, podrejeno pa razveljavitev sklepa

in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je pritožnici, da je po 267. čl. ZIZ začasno odredbo mogoče

izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu

postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Res je sicer, da sodišče

v sklepu, s katerim izda začasno odredbo, določi tudi čas trajanja

začasne odredbe (1. odst. 277. čl. ZIZ). Kadar pa čas trajanja

začasne odredbe določi sam predlagatelj začasne odredbe, je sodišče

na njegov predlog vezano. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenih

pravovarstvenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP v zvezi s 15. čl.

ZIZ). Samovoljno podaljšanje veljavnosti začasne odredbe bi zato

pomenilo prekoračenje pravovarstvenega zahtevka. Drugače povedano: po

določbi 1. odst. 277. čl. ZIZ sodišče samo določi čas veljavnosti

začasne odredbe le v primeru, kadar tega v predlogu ne stori že sam

predlagatelj, ali kadar meni, da je predlagani rok veljavnosti glede

na okoliščine primera potrebno skrajšati.

Kot izhaja iz predloga za izdajo začasne odredbe, je tožeča stranka

veljavnost predlagane začasne odredba sama omejile na čas do

pravnomočno končanega spora, ki teče pred Okrožnim sodiščem v

Ljubljani. Upoštevaje časovno omejitev veljavnosti začasne odredbe po

predlogu pritožnika samega, je za presojo pravilnosti izpodbijanega

sklepa odločilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil še

pred podanim predlogom za izdajo začasne odredbe postopek pred

Okrožnim sodiščem v Ljubljani že pravnomočno končan (1. odst. 319.

čl. in 2. odst. 333. čl. ZPP), saj je prvostopenjsko sodišče v

postopku že izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo,

pritožbo tožnika pa je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo. Kot je

razvidno iz spisovnega gradiva je bil namreč predlog za izdajo

začasne odredbe vložen pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne

19.12.2005, predmetni postopek pa je bil pravnomočno končan s sodbo

Višjega sodišča v Ljubljani z dne 15.11.2005. Tako se pokaže, da je

pritožnik predlagal začasno odredbo s časovno veljavnostjo le-te, ki

je potekla še pred vložitvijo samega predloga za izdajo začasne

odredbe. Za tak pravovarstveni zahtevek pa je treba pritožnici odreči

pravni interes, saj bi veljavnost začasne odredbe potekla še preden

bi bila začasna odredba izdana. Prvostopenjsko sodišče je glede na

navedeno imelo podlago za zavrženje predloga za izdajo začasne

odredbe v 1. odst. 274. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.

Ob povedanem so zato nerelevantne pritožbene trditve o izkazanosti

verjetnosti terjatve, ki naj bi bila zavarovana s predlagano začasno

odredbo, o vložitvi revizje kot izrednega pravnega sredstva in o

toženčevem umiku "ugovora" zoper predlog za izdajo začasne odredbe,

ker bi bile te trditve relevantne le v primeru meritornega

obravnavanja predloga za izdajo začasne odredbe.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo

izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. čl. ZPP v

zvezi s 15. čl. ZIZ), potem, ko je ugotovilo, da prvostopenjsko

sodišče ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere pazi

pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2.

odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. ZIZ).