Appeal dismissed; court allows execution when debt converted to SIT is claimed in SIT despite DIN title.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal and upheld the first-instance decision rejecting the execution request. Although the enforceable title specified the debt in dinars, the court held that amounts listed in the title are deemed to be in Slovenian tolarj per the Currency Act. The court ruled that the creditor's request for execution in tolarj was consistent with the title's legal effect, rendering the procedural objection invalid. Consequently, the appeal was rejected, and the creditor bore the litigation costs.
Legislator headnote
AI generated8. člen Zakona o uporabi denarne enote; 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: An execution request is valid if the claimed amount in the new currency aligns with the legal conversion of the original debt, even if the enforceable title remains in the old currency.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Zahteva pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.
[JEDRO]
Sodišče dovoli izvršbo po predlogu, v katerem upnik izrazi terjatev v
tolarjih, čeprav se izvršilni naslov glasi na din in je izvršilni
naslov postal pravnomočen po nastopu veljavnosti 8. člena Zakona o
uporabi denarne enote, tožnik pa ni spremenil terjatve iz dinarjev v
tolarje. Že v tožbi navedeni znesek v din se šteje za terjatev v
tolarjih in je potrebno šteti, da je tudi v odločbi terjatev izražena
v tolarjih.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi
z dne 14.9.2005 razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo (1.
točka izreka). Sklenilo je, da mora upnik dolžniku povrniti 55.460,00
SIT stroškov ugovornega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od
18.11.2005 dalje do plačila, v osmih dneh (2. točka izreka). V
obrazložitvi je navedlo, da predlog za izvršbo ni skladen z
izvršilnim naslovom. To pa je razlog za ugoditev ugovoru,
razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo (55.
člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbeni
razlog zmotne uporabe materialnega prava po 1. odst. 338. člena
Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišču
druge stopnje je predlagal naj pritožbi ugodi, spremeni izpodbijani
sklep tako, da zavrne ugovor dolžnika in potrdi sklep o izvršbi.
Dolžniku pa naj naloži plačilo nadaljnjih stroškov izvršilnega
postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno pa je predlagal
razveljavitev prvostopenjskega sklepa in vrnitev zadeve
prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Zahteval je povrnitev
pritožbenih stroškov.
Pritožba ni utemeljena.
1. O očitani bistveni kršitvi določb izvršilnega postopka po
108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Upnik je predlagal izvršilnemu sodišču izdajo sklepa o izvršbi na
podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Temeljnega sodišča v
Ljubljani, Enote v Ljubljani, z dne 2.6.1992. Omenjena sodba
Temeljnega sodišča v Ljubljani se glasi na obveznost plačila glavnice
448.451,40 dinarjev z zamudnimi obrestmi v višini eskontne stopnje
Narodne banke Jugoslavije, povečane za 20 % za čas od 28.3.1990 dalje
do plačila, v roku osmih dni in pod izvršbo (primerjaj 3. točko
omenjene sodbe, v prilogi A/2). Izvršilno sodišče pa naj bi dovolilo
izvršbo na plačilo glavnice v znesku 484.451,40 SIT, zakonskih
zamudnih obresti od glavnice, ki tečejo od 28.3.1990 do plačila ter
stroškov postopka v znesku 8.969,00 SIT ter zakonitih zamudnih
obresti od stroškov v znesku 8.969,00 SIT, ki tečejo od 2.6.1992 do
plačila, izvršilne stroške ter nadaljnje izvršilne stroške.
Predlog za izvršbo je bil oblikovan v skladu s 1. odst. 40. člena
ZIZ. Le izvršilni naslov se v tistem delu, kjer je navedena kot
valuta DIN in prisojene zamudne obresti v višini eskontne stopnje
Narodne banke Jugoslavije, povečane za 20 % za čas od 28.3.1990 dalje
do plačila, ni ujemal s predlogom za izvršbo. Zato ni šlo za
situacijo, ki jo predpisuje 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Predlog za izvršbo namreč ni bil nerazumljiv oziroma je vseboval vse
sestavine v smislu 1. odst. 40. člena ZIZ in so bili s tem podani
pogoji za odločanje izvršilnega sodišča ali naj dovoli izvršbo ali
ne. Zato ni prišla v poštev uporaba predpisanega postopka v 1. odst.
108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, torej izvršilno sodišče ni
bilo dolžno zahtevati od upnika, da bi moral predlog za izvršbo
popraviti ali dopolniti. Zato očitek storjene relativne bistvene
postopkovne kršitve izvršilnega postopka po 108. členu ZPP v zvezi s
15. členom ZIZ ni podan.
2. Pravilna uporaba materialnega prava
Izvršilno sodišče lahko dovoli izvršbo, če se predlog glede
izvršilnega naslova ujema z izvršilnim naslovom, priloženim k
predlogu za izvršbo. Izjema je predpisana le v primeru prehoda
terjatve ali obveznosti v smislu 24. člena ZIZ. Ob pogojih,
predpisanih v 24. členu ZIZ, lahko sodišče izvršbo dovoli le, če
pride do spremembe upnika ali dolžnika, nikoli pa če bi zahteval
upnik po vsebini nekaj drugega, kar mu je prisojeno v izvršilnem
naslovu.
Sodišče druge stopnje razume oblikovan predlog, kot je bilo že
povedano, kot "nekaj drugega", kar je bilo upniku prisojeno z
izvršilnim naslovom.
Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur. l. RS/I št.
17/1991, z dne 8.10.1991, ZUDE) je v 8. členu predpisal, da se za
zneske, navedene v predpisih in splošnih aktih, sodnih in upravnih
aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v
pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah,
izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, šteje, da so
navedeni v denarni enoti Republike Slovenije. Izvršilni naslov -
sodna odločba je bila izdana dne 7.6.1992, torej po uveljavitvi
omenjenega zakona. Le za sodne odločbe izdane do uveljavitve tega
zakona je mogoče v skladu z 8. členom ZUDE razumeti zakonsko domnevo
(se šteje), da so zneski navedeni v sodni odločbi, navedeni v denarni
enoti Republike Slovenije. V izvršilnem postopku, v katerem izvršilno
sodišče ne more več odločati za kakšno terjatev je šlo, je
brezpredmetna pritožnikova trditev, da je predmetna terjatev nastala
28.3.1990. Enako velja tudi za zamudne obresti, ki so bile navedene v
izvršilnem naslovu. Po besedni razlagi 8. člena ZUDE pritožbeno
sodišče ni upoštevalo pritožbenih trditev, da bi moralo izvršilno
sodišče upoštevati prisojeno glavnico v DIN, kot prisojeno glavnico v
SIT ter obresti, prisojene v višini eskontne stopnje Narodne banke
Jugoslavije, povečani za 20 %, kot zakonske zamudne obresti.
Ob oblikovanem materialnopravnem stališču sodišča druge stopnje, ki
pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, na ostale pritožbene
trditve, ki se nanašajo na menjalno razmerje DIN : SIT ni odgovarjalo
(1. odst. 360. člena, 366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi
pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana
nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (2. odst. 350. člena,
366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo
zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v
zvezi s 15. členom ZIZ).
Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške (1. odst.
165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).