Appeal court quashes first-instance judgment for improper dismissal of joinder objection and remands case.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je tožena stranka predlagala

združitev tega postopka s postopkom XY/200y ter v pobot ugovarjala

del terjatve, ki se vodi v postopku XZ/200y. Predlagala torej je, da

se prav terjatev, o kateri se vodi pravda v zgoraj navedeni zadevi

pobota s terjatvijo tožeče stranke v obravnavani zadevi, ne da bi se

ponovno začela pravda v zvezi s to terjatvijo, saj je predlagala

združitev postopkov. Ker torej tožeča stranka ni želela sprožiti nove

pravde, ne gre za litispendenco (3. odstavek 189. člena ZPP).

Prvostopno sodišče je torej zmotno zaključilo, ko je pobotni ugovor

tožene stranke zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega

sodišča v Ljubljani z dne 27.7.2001 ostane v veljavi za glavnico v

znesku 1.962.469,75 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih

zneskov in dnevov zapadlosti dalje do plačila ter za stroške

izvršilnega postopka v znesku 61.740,38 SIT z obrestmi (1. točka

izreka). Pobotni ugovor je zavrglo (2. točka izreka). Toženi stranki

je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 189.720,00 SIT

pravdnih stroškov z obrestmi (3. točka izreka).

Tožena stranka je proti odločbi pravočasno vložila pritožbo, iz vseh

pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi

ugodi in izpodbijano sodbo (in sklep) razveljavi.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču

predlaga, da pritožbo zavrne ter izpodbijano odločbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je zmotno

uporabilo določbe o pobotu in določbe Zakona o pravdnem postopku (v

nadaljevanju ZPP) o litispendenci, ko je pobotni ugovor dolžnika

zavrglo z utemeljitvijo, da o terjatvi, ki jo je tožena stranka

postavila v pobot terjatvi tožeče stranke, že teče pravda pod opr.

št. XZ/200y. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je tožena

stranka predlagala združitev tega postopka s postopkom XZ/200y ter v

pobot ugovarjala del terjatve, ki se vodi v postopku XZ/200y.

Predlagala torej je, da se prav terjatev, o kateri se vodi pravda v

zgoraj navedeni zadevi pobota s terjatvijo tožeče stranke v

obravnavani zadevi, ne da bi se ponovno začela pravda v zvezi s to

terjatvijo, saj je predlagala združitev postopkov. Ker torej tožeča

stranka ni želela sprožiti nove pravde, ne gre za litispendenco (3.

odstavek 189. člena ZPP). Prvostopno sodišče je torej zmotno

zaključilo, ko je pobotni ugovor tožene stranke zavrglo.

Pobotni ugovor je obrambno sredstvo tožene stranke, s katerim se

upira plačilu terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka. Zato ugovor,

ki ga je postavila tožena stranka narekuje združitev te pravde s

pravdo XZ/200y, saj je v nasprotnem primeru toženi stranki odvzeta

možnost obrambe proti plačilu vtoževane terjatve.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili

najemno pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala oddati stroj

X v najem, tožena stranka pa se je zavezala plačati najemnino,

nadalje, da je tožeča stranka izročila toženi stranki navedeni stroj

dne 21.9.2000, da je prevzemna komisija pred predajo stroja

ugotovila, da so poskusni odtisi kvalitetni in da je stroj pravilno

montiran. Ugotovilo je, da je tožena stranka zatrjevala, da stroja ni

mogla uporabljati, vendar ni določno opredelila razlogov, ki bi

preprečevali uporabo. Zaključilo je, da bi bila tožena stranka dolžna

na pravno upošteven način notificirati napake na stroju ter da zgolj

navedbe, da stroj ni bil uporaben ne zadostujejo, da bi sodišče

sledilo toženi stranki. Zato je tožbenemu zahtevku tožeče stranke za

plačilo najemnine ugodilo.

Pritožnik očita prvostopnemu sodišču, da je nepopolno ugotovilo

dejansko stanje, ko je zaključilo, da XX, v zvezi s katerim teče

pravda pod opr. št. XZ/200y, ni v neposredni zvezi s strojem X, na

katerega se nanaša ta pravda. Pritožnik trdi, da stroj X sam po sebi

nima nobene uporabne funkcije in služi zgolj kot stroj za izdelavo

ofset plošč za stroj XX.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik navedeno zatrjeval že

tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Trdil je, da je bil stroj

X dan toženi stranki v uporabo kot stroj, ki je delal (izdeloval)

plošče za tiskarski stroj XX, glede katerega se vodi pravda

XZ/200y. Trdil je, da je narava stroja X taka, da le ta ne služi

ničemur, če ne deluje sam tiskarski stroj, ravno v tej zadevi pa

tiskarski stroji niso delovali, o čemer tečejo pravde. Nadalje je

zatrjeval, da je bil stroj X vzet v najem od tožnika na podlagi

najemne pogodbe z dne 25.4.2000 z namenom delovanja s prej kupljenim

strojem XX ter da brez predhodnega ne služi ničemur. Trdil je, da

navedena stroja že od samega začetka ne delujeta kot bi morala in ne

dajeta rezultatov, za namen, za katerega sta bila pridobljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka s temi trditvami

smiselno zatrjevala, da je bila kavza sporne najemne pogodbe za stroj

X v najemu in uporabi tega stroja z namenom in zaradi uporabe stroja

XX. Ne drži torej ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožena stranka

ni določno opredelila razlogov, zaradi katerih stroja ni mogla

uporabljati. Trdila je, da ga ni mogla uporabljati, ker ni deloval

stroj XX, zaradi uporabe katerega ga je vzela v najem. Prvostopno

sodišče se do teh trditev tožene stranke, ki jih je tožeča stranka

sicer prerekala s trditvami, da je stroj XX toženi stranki prodala,

stroj X pa je tožena stranka imela v najemu na podlagi sklenjene

najemne pogodbe s tožečo stranko, da gre za dve popolnoma različni

pravni razmerji, z drugo dejansko in pravno podlago, da v najemni

pogodbi ni nikjer navedeno, da tožena stranka ni dolžna oziroma

preneha plačevati dogovorjene obroke najemnine v primeru, da stroj XX

ne bi deloval, da pravdni stranki nikoli tudi naknadno nista sklenili

takšnega dogovora in ga tudi ni bilo potrebno skleniti, ni

opredelilo, zato je odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo. V

kolikor bi se namreč trditve o zatrjevanem namenu najema ter trditve

o nedelovanju stroja XX izkazale kot resnične, bi to lahko odločilno

vplivalo na odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke za plačilo

najemnine. Od izpolnitve namena, za katerega je pogodba sklenjena, je

namreč odvisna izpolnitev oziroma dolžnost izpolnitve obveznosti

pogodbenih strank (138. člen ZOR; 569. člen ZOR; 578. člen ZOR).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi ugodilo, izpodbijano

odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo

sojenje (354. člen in 355. člen ZPP).

Prvostopno sodišče naj se v ponovljenem postopku ukvarja s trditvami

tožeče in tožene stranke v zvezi z namenom najema, na katere je

opozorilo pritožbeno sodišče. V kolikor se bodo trditve tožene

stranke o namenu najema spornega stroja izkazale za resnične, naj

ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke v

odvisnosti od ugotovitev o delovanju oziroma nedelovanju stroja XX. V

kolikor pa bo ugotovilo, da te trditve niso resnične in ocenilo, da

je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, naj zaradi odločitve o

pobotnem ugovoru tožene stranke združi obravnavano zadevo z zadevo

XZ/200y ter o tožbenem zahtevku tožeče stranke ponovno odloči.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165.

člena ZPP.