Appeal court quashes first instance ruling for denying legal interest due to alleged abuse of process.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

v nov postopek sodišču prve stopnje.

[JEDRO]

Podlage za odrekanje pravnega interesa v 274. členu ZPP (v zvezi s

15. členom ZPPSL) po prepričanju pritožbenega sodišča ni.

Pravkar omenjeno določilo ZPP ne daje pooblastila sodišču, da pravni

interes predlagatelju odreče. S pravnim interesom v pravu namreč

(najsplošneje) razumemo korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno

varstvo pred sodiščem (prim. Siniša Triva, Velimer Belajec, Mihajlo

Dika, GRAANSKO PARNIČNO PROCESNO PRAVO, Zagreb, 1986, stran 111).

Pravni interes je tako značilnost uveljavljanega pravnega varstva, ki

jo je treba razumeti z gledišča položaja osebe, ki išče pravno

varstvo pred sodiščem. Sodišče pa v okviru presoje v obstoju pravnega

interesa le tega ni pooblaščeno podeljevati ali odvzemati.

Iz razlogov izpodbijanegaa sklepa, ki jih je pritožbeno sodišče

povzelo zgoraj, izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo o

zlorabi procesnih pravic predlagatelja zaradi vloženih predlogov za

začetek postopka prisilne poravnave.

Sankcija za zlorabo procesnih pravic je zavrnitev zahteve za pravno

varstvo (prim. Marjan Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem,

Ljubljana, 2003, prva knjiga, stran 115). Vendar pa po prepričanju

pritožbenega sodišča o zlorabi procesnih pravic sodišče ne more

odločati, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o

takšnemu stališču sodišča že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za

začetek postopka prisilne poravnave.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo dolžnik.

V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb

pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču

predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni, ali pa naj ga razveljavi in

zadevo vrne v postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je sodišče prve

stopnje odločitev oprlo na 1. odstavek 274. člena ZPP (v zvezi s 15.

členom ZPPSL), ker je predlagatelju "odreklo pravno korist". Pravno

korist pa je predlagatelju odreklo zato, ker je ocenilo, da dolžnik

vlaga predloge za začetek postopka prisilne poravnave z namenom

preprečitve začetka stečajnega postopka.

Podlage za odrekanje pravnega interesa v 274. členu ZPP (v zvezi s

15. členom ZPPSL) po prepričanju pritožbenega sodišča ni. Pravkar

omenjeno določilo ZPP ne daje pooblastila sodišču, da pravni interes

predlagatelju odreče. S pravnim interesom v pravu namreč

(najsplošneje) razumemo korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno

varstvo pred sodiščem (prim. Siniša Triva, Velimer Belajec, Mihajlo

Dika, GRAANSKO PARNIČNO PROCESNO PRAVO, Zagreb, 1986, stran 111).

Pravni interes je tako značilnost uveljavljanega pravnega varstva, ki

jo je treba razumeti z gledišča položaja osebe, ki išče pravno

varstvo pred sodiščem. Sodišče pa v okviru presoje v obstoju pravnega

interesa le tega ni pooblaščeno podeljevati ali odvzemati.

Pritožnik tako smiselno pravilno opozarja na zmotno uporabo 274.

člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zato je podana bistvena

kršitev določb postopka in s tem razveljavitveni razlog iz 1.

odstavka 354. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZPPSL). Pritožbeno

sodišče je zato moralo izpodbijani sklep razveljaviti.

Iz razlogov izpodbijanegaa sklepa, ki jih je pritožbeno sodišče

povzelo zgoraj, izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo o

zlorabi procesnih pravic predlagatelja zaradi vloženih predlogov za

začetek postopka prisilne poravnave. Z očitkom, da predlagatelj

kopiči predloge za začetek prisilne poravnave zgolj z namenom

preprečitve stečajnega postopka nad njim, ne pa z namenom izpolnitve

še drugih procesnih predpostavk, katerih namen je omogočanje

nadaljnjega postopka prisilne poravnave, sodišče prve stopnje

predlagatelju očita, da s predlogi za začetek postopka prisilne

poravnave sega čez pravno dopustno mejo pravice do sodnega varstva v

okviru predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Sankcija za

zlorabo procesnih pravic je zavrnitev zahteve za pravno varstvo

(prim. Marjan Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, Ljubljana,

2003, prva knjiga, stran 115). Vendar pa po prepričanju pritožbenega

sodišča o zlorabi procesnih pravic sodišče ne more odločati, ne da bi

predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o takšnemu stališču sodišča

že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Če bo tako sodišče v

nadaljevanju postopka prišlo do prepričanja, upoštevaje pri tem

pritožbene trditve, da je obravnavani predlog za začetek postopka

prisilne poravnave moč šteti za zlorabo procesnih pravic, bo moralo

sodišče prve stopnje razpisati narok in na ta način predlagatelju

omogočiti, da se s tem stališčem sodišča prve stopnje seznani in nanj

argumentirano odgovori. Le tako bo v postopku spoštovana pravica

stranke do izjave (smiselna uporaba 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZPPSL). V zvezi s samo vsebinsko presojo o zlorabi procesnih pravic

pa bi kazalo upoštevati, da predlagatelj pri vložitvi predloga za

začetek postopka prisilne poravnave izhaja iz pravno dopustnega

abstraktnega upravičenja (prim. 23. člen ZPPSL). Ali predlagateljevo

ravnanje v prejšnjih postopkih prisilne poravnave kaže, da presega

meje upravičenja, ki mu ga daje zakon v 23. členu ZPPSL, pa bo

potrebno presoditi zlasti upoštevaje, (1) da je bil obravnavani

predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen neposredno po

ustavitvi postopka po prejšnjem predlogu za začetek postopka prisilne

poravnave in (2) pojasnilo, ki ga predlagatelj navaja v prid takšnega

svojega ravnanja v pritožbi, ali ga bo morebiti še podal v

ponovljenem postopku.