Appeal allowed; first instance court erred by failing to apply ZPPSL § 97(3) on bankruptcy costs.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was granted, and the first-instance court's ruling on costs was revoked to send the case back for retrial. The applicant argued that the debtor should bear the costs, while the debtor contended the applicant should pay. The court held that when a bankruptcy petition is rejected, the court must decide on costs based exclusively on the specific provision of § 97(3) of the Bankruptcy Act, not general procedural rules, as this decision depends on the case's specific circumstances.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 97. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji; Ko sodišče zavrne predlog za začetek stečajnega postopka, mora na podlagi 3. odst. 97. člena ZPPSL odločiti o stroških, kar je odvisno od okoliščin primera in ne le od pravila, da predlagatelj plača stroške.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2.
točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve
stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Ko je sodišče prve stopnje predlog za začetek stečajnega postopka
zavrnilo, bi bilo moralo na podlagi določbe 3. odst. 97. člena ZPPSL
odločiti tudi o tem, kdo mora plačati nastale stroške. Gre za posebno
in izrecno določbo, vsebovano v ZPPSL, zato je v danem primeru o
povrnitvi (plačilu) stroškov postopka mogoče odločati le na njeni
podlagi.
Za odločitev o tem, kdo mora komu povrniti stroške postopka, določba
3. odst. 97. člena ZPPSL ne vsebuje nobenih napotkov in meril, kar
pomeni, da je takšna odločitev odvisna od okoliščin posameznega
primera. Zato ne pride v poštev (le) pravilo, da je predlagatelj
dolžan dolžniku povrniti stroške, in so možne tudi drugačne
odločitve, če so za to podani utemeljeni razlogi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja E., d.o.o., za
začetek stečajnega postopka zoper dolžnika R., d.o.o. (1. točka
izreka sklepa) in odločilo, da je predlagatelj dolžan družbi R.,
d.o.o. plačati stroške tega postopka v višini 372.240,00 SIT (2.
točka izreka).
Zoper 2. točko navedenega sklepa je predlagatelj vložil pravočasno
pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da sodišče druge
stopnje prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da
naloži dolžniku plačati predlagatelju stroške postopka na prvi in
drugi stopnji, podrejeno pa, da ga v tem delu razveljavi in zadevo
vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal, da sodišče druge stopnje
prvostopenjski sklep (v izpodbijanem delu) potrdi, predlagatelju pa
naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
Pritožba je utemeljena.
Med strankama je sporno, ali je treba v danem primeru pri odločanju o
povrnitvi stroškov postopka uporabiti določbe dvanajstega poglavja
Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o
prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ali pa - glede na
naravo stečajnega postopka - določbe 35. člena Zakona o nepravdnem
postopku. Kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa v danem primeru ne
pride v poštev nobena od navedenih možnosti. Ko je sodišče prve
stopnje predlog za začetek stečajnega postopka zavrnilo, bi bilo
moralo namreč na podlagi določbe 3. odst. 97. člena ZPPSL odločiti
tudi o tem, kdo mora plačati nastale stroške. Gre za posebno in
izrecno določbo, vsebovano v ZPPSL, zato je v danem primeru o
povrnitvi (plačilu) stroškov postopka mogoče odločati le na njeni
podlagi.
Za odločitev o tem, kdo mora komu povrniti stroške postopka, pa
določba 3. odst. 97. člena ZPPSL ne vsebuje nobenih napotkov in
meril, kar pomeni, da je takšna odločitev odvisna od okoliščin
posameznega primera. Zato ne pride v poštev (le) pravilo, da je
predlagatelj dolžan dolžniku povrniti stroške, in so možne tudi
drugačne odločitve, če so za to podani utemeljeni razlogi. Takšen
razlog pa bi lahko izhajal tudi iz navedb predlagatelja v njegovi
pripravljalni vlogi z dne 24.3.2006, da so mu stroški tega postopka
nastali izključno po krivdi dolžnika, zaradi dolžnikovih dejanj pri
poskusu saniranja stanja in poslovanja (prim. 3. odst. 94. člena
ZPPSL) in le pod pritiskom tega postopka, in da zato predlagatelj
zahteva, da mu dolžnik povrne vse stroške ne glede na izid tega
postopka.
S tem ko je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na 1.
odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL (in je torej za
podlago vzelo zgolj dejstvo, da predlagatelj s predlogom ni uspel),
in ni uporabilo 3. odst. 97. člena ZPPSL, je napačno uporabilo
zakonske določbe o povrnitvi stroškov postopka, ki so
materialnopravne narave. Ker je zaradi tega ostalo dejansko stanje
nepopolno ugotovljeno (ni izčrpana že povzeta trditvena podlaga
predlagatelja), je bilo treba izpodbijano odločitev razveljaviti in
zadevo v tem obsegu vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v
zvezi s 15. členom ZPPSL).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno
odločbo.