Appeal dismissed because the disputed property value of 30,000 SIT did not exceed the 80,000 SIT threshold for review. The court rejected the appeal as inadmissible under the Civil Procedure Act. The plaintiff's claim for a privatization sale was denied due to insufficient value justification. The court applied the inflation-adjusted monetary threshold to determine admissibility. The decision emphasizes strict adherence to statutory limits for appellate review. This case highlights the procedural bar when value thresholds are not met.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against a first-instance judgment ordering the sale of an apartment under privatization laws. The plaintiff argued that living in the property was unbearable and that they had contributed decades to housing funds, while the defendant remained silent. The court ruled that the appeal was inadmissible because the plaintiff's stated property value of 30,000 SIT fell below the mandatory 80,000 SIT threshold required for review under the Civil Procedure Act. Consequently, the appeal was rejected as not permitted by law, and the original judgment was upheld.
Legislator headnote
AI generatedZPP 382. člen; 392. člen: An appeal is inadmissible if the value of the disputed subject matter, as declared in the original complaint and adjusted for inflation, does not exceed the statutory threshold for review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Za presojo dovoljenosti revizije je v obravnavanem primeru treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Ob vložitvi tožbe je namreč že veljala določba 9. člena zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), po kateri so se za 10-krat zvišali denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta glede na drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP. Ker te vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne presega, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi tožena stranka bila dolžna tožniku po določbah stanovanjskega zakona prodati stanovanje št. 34 v stanovanjskem bloku na ulici K. cesta 33 v N. Pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov iz 385. člena ZPP in s predlogom na njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Vseh 40 let svoje delovne dobe je plačeval v stanovanjski sklad, iz katerega so se gradila stanovanja v Sloveniji. Zato ni prav, da se mu onemogoča nakup stanovanja po privatizacijskih določbah stanovanjskega zakona. Imetnikom stanovanjske pravice v drugih stanovanjih v istem stanovanjskem bloku je bil nakup stanovanj omogočen. Zatrjuje, da še vedno prebiva v spornem stanovanju, solastni del hiše pa je podedoval, vendar je hiša potrebna popravila. Bivanje v tej hiši je zaradi močnega prometa ob njej neznosno.
Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, tedanji Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe po privatizacijskih določbah stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91) ima premoženjskopravno naravo. Dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo je v tem primeru odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta (prvi in tretji odstavek 382. člena ZPP). Tožeča stranka je v tožbi, ki jo je vložila dne 14.10.1993, vrednost spornega predmeta izrecno ocenila z zneskom 30.000,00 SIT, kasneje pa ta vrednost v pogojih iz tretjega odstavka 40. člena ZPP ni bila spreminjana ali ugotavljana na drugačen način.
Za presojo dovoljenosti revizije je v obravnavanem primeru treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Ob vložitvi tožbe je namreč že veljala določba 9. člena zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), po kateri so se za 10-krat zvišali denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta glede na drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP. Ker te vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne presega, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.