Civil court dismissed jurisdiction over property return obstacles during denationalization, ruling only administrative organs decide on natural return conditions.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court rejected a request for a temporary order to prevent property interference, which the appellant successfully challenged on appeal. The appellant argued the lower court confused construction permits with the actual state of the land and failed to address procedural fairness. The appellate court ruled that while the contract was void due to denationalization laws, determining if obstacles exist for returning the property in its natural state is exclusively the administrative organ's function, not the court's.
Legislator headnote
AI generatedčlen 88 Zakona o denacionalizaciji; člen 32 Zakona o denacionalizaciji: During denationalization proceedings, courts are limited to declaring legal acts void and cannot determine obstacles to returning property in its natural state, which falls under the exclusive jurisdiction of administrative organs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Ob uveljavljanju ničnosti pravnega posla sklenjenega med
denacionalizacijskim postopkom sodišče ni pristojno odločati o tem
ali obstajajo ovire za vrnitev nepremičnine v naravi, saj o tem
odloča upravni organ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za
izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se
tožencu S. M. prepoveduje kakršnekoli posege v nepremičnino xx vl.
št. yy k.o. B. pod grožnjo denarne kazni v znesku 1.000.000,00 SIT.
Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča
stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni
pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano
začasno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in
zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi
tožeča stranka navaja, da se je sodišče prve stopnje sklicevalo na
navedbe odgovora prvotoženca ne da bi dalo možnost tožeči stranki, da
se izjasni o teh navedbah in tožeči stranki ni bila dana možnost
obravnavanja. Bistvena zmota je, da sodišče povsem pomeša brunarico
na parceli xy, njeno izgradnjo in upravna dovoljenja zanjo, z
ruševino in stanjem na parceli xx. Odločba o plačilu odškodnine in
lokacijsko dovoljenje se nanašata na parceli xy. Brunarica se nahaja
na navedeni parceli in stoji še danes, vendar ni v nobeni povezavi s
parcelo xx. Ruševina na navedeni parceli je še iz časa, predno je to
parcelo dobila v uporabo LD D.. Brunarica, glede katere je bilo
izdano lokacijsko dovoljenje v letu 1983, ni postavljena na parceli
xx pač pa na parceli xz, ki je bila tožeči stranki že vrnjena v
denacionalizacijskem postopku. Parcela xx ob uveljavitvi ZDen ni bila
že delno pozidana nepremničnina. Celoten posel je nezakonit, saj LD
D. prenaša prvotožencu lastninsko pravico, čeprav je sama imela samo
pravico uporabe. Pogoda z dne 18.3.1996 je sklenjena v nasprotju s
kogentnimi predpisi, saj bi morala biti prodana na javni dražbi.
Parcela xx je v naravi travnik, čeprav je v katastru navedeno kot
travnik 338 m2 in stavbišče - hiša 42 m2. Gre za zavestno netočen
zapis, da bi se izigralo denacionalizacijo in kogentne predpise.
Parcela xx ne more biti opredeljena kot zazidano stavbno zemljišče,
saj za takšno opredelitv ne izpolnjuje pogojev. Na podlagi člena 32
ZDen ni ovire za vrnitev sporne parcele,, saj na njej ni nobenega
objekta glede katerega za vročanje ni pogojev po ZDen.
Pritožba je utemeljena.
Tožeča stranka v postopku uveljavlja ničnost pogodbe, ki sta jo
toženi stranki sklenili 18.3.1996 med denacionalizacijskim postopkom
na podlagi člena 88 Zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu
ZDEN). Določbe prvega odstavka člena 88 ZDen določajo, da se z dnem
uveljavitve ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami
oziroma premoženjem glede katerega obstoji dolžnost vrnitve po
določbah ZDen, torej s premoženjem, glede katerega obstoji možnost
vrnitve. Samo v tem obsegu je potrebna presoja utemeljenosti zahtevka
sodišča prve stopnje, ne pa tudi v kakšni obliki bo vrnjena
nepremičnina in ali obstajajo ovire za vrnitev v naravi na podlagi
člena 32 ZDen, kot je zmotno v tem primeru storilo sodišče prve
stopnje, saj za odločanje o teh vprašanjih ni pristojno sodišče prve
stopnje, temveč upravni organ pred katerim že teče
denacionalizacijski postopek. Za odločanje v tej zadevi glede na
navedeno ni pomembno ali je na sporni parceli postavljen objekt kot
zmotno menita sodišče prve stopnje in tudi tožeča stranka v pritožbi,
to ne more biti predmet oravnavanja v tem postopku, temveč bo o tem
odločal upravni organ, saj se v tem postopku odloča le o ničnosti
pravnega posla. Ker je kot že omenjeno zaradi sklenjenega pravnega
posla med denacionalizacijskim postopkom, kar je v nasprotju s členom
88 ZDen, podana verjetnost zahtevka tožeče stranke, sodišče prve
stopnje pa ni ocenjevalo ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe po
členu 272 ZIZ (nevarnosti), je bilo pritožbi tožeče stranke ugoditi
in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno
odločanje (člen 365 točka 3 ZPP).