Appeal dismissed; land registry court correctly noted enforcement order despite bankruptcy proceedings start.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve

stopnje ter se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o

dovolitvi vpisa.

[JEDRO]

Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora

zemljiškoknjižno sodišče upoštevati le pogoje iz 2. do 5. točke 1.

odstavka 148. člena ZZK-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se na podlagi sklepa o izvršbi z

dne 19.4.2005 in obvestila po 86. členu ZZK-1 z dne 9.6.2005, opr.

št. In 2005/00073 Okrajnega sodišča v N., zaradi upnikove terjatve in

sicer glavnice v znesku 462.066,38 SIT s pripadki, pri vl. št. xx na

parc. št. yy k.o. K., last E. d.o.o., odredi zaznamba sklepa o

izvršbi in vknjižba zastavne pravice, oboje v korist upnika J. V..

Zoper sklep se je pravočasno pritožila lastnica nepremičnine družba

E. d.o.o., kot udeleženka tega zemljiškoknjižnega postopka (3. točka

132. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

Uveljavlja vse pritožbene razloge ter navaja, da je nad pritožnikom

po sklepu Okrožnega sodišča v N., opr. št. St 15/2005 z dne 1.6.2005,

začet postopek prisilne poravnave, ker je razvidno iz sklepa, ki ga

prilaga. Dolžnica je dne 8.5.2005 vložila pri navedenem sodišču

predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave med njo in njenimi

upniki. Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave so

nastopile z dnem nabitja oklica o začetku postopka na oglasno desko

sodišča, to je dne 1.6.2005. Po določilu 36. člena Zakona o prisilni

poravnavi, stečaju in likvidaciji od začetka postopka prisilne

poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti

izvršbe v zavarovanje; navedene izvršbe, ki že tečejo, se prekinejo.

Določilo se ne nanaša na tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico

do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja

prej, kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne

poravnave. Po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave na

oglasni deski sodišča, torej od vključno dne 1.6.2005 dalje, sme

dolžnik obremeniti svoje premoženje le z dovoljenjem poravnalnega

senata, po predhodnem mnenju upniškega odbora in upravitelja prisilne

poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je zagotovitev

zmanjšanega poplačila in ohranitev obveznosti na nivoju, na katerem

so bile ob začetku postopka. Zato potrebuje dolžnik za vse posle

izven redne dejavnosti soglasje, saj bi sicer bili drugi upniki

oškodovani. Prepoved obremenjevanja je sodni ukrep, ki stopi v

veljavo z dnem objave oklica. V konkretnem primeru je bil sklep o

izvršbi izdan dne 19.4.2005, torej prej kot v zadnjih dveh mesecih

pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, medtem ko je

bil izpodbijani sklep o zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice

izdan dne 13.6.2005, torej po začetku postopka prisilne poravnave nad

pritožnikom. V kolikor bi izpodbijani sklep veljal, bi pomenil

priviligiranje upnika J. V. in bi bilo takšno dejanje v nasprotju z

namenom postopka prisilne poravnave ter v nasprotju z enakopravnim

obravnavanjem vseh upnikov. Zato po mnenju dolžnika zavarovanja z

obremenitvijo dolžnikovega premoženja ni dopustno dovoliti. Po mnenju

pritožnice je sodišče o vknjižbi zastavne pravice odločilo z

izpodbijanim sklepom že takrat, ko so že veljale pravne posledice

zaradi začetka postopka prisilne poravnave. In ker poravnalni senat

dolžnika ni dal soglasja za obremenitev premoženja, je potrebno sklep

razveljaviti in ga kot nedovoljenega odpraviti.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v 36.

členu določa, da od začetka postopka prisilne poravnave proti

dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v

zavarovanje, če pa izvršbe že tečejo, se prekinejo, razen, če gre za

upnike, opredeljene v 3. in 4. odstavku, na katere se ta določila ne

nanašajo. Citirana določba je posledica načela enakopravnega

obravnavanja upnikov v postopku prisilne poravnave. Zato v takih

primerih izvršilno sodišče, če do začetka postopka prisilne poravnave

še ni izdalo sklepa o izvršbi, ne glede na to, kdaj je bil predlog za

izvršbo vložen, zavrne predlog za izvršbo, če pa je bil sklep o

izvršbi že izdan, pa izvršbo prekine.

V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje odločalo v

zemljiškoknjižnem postopku in ne v izvršilnem postopku. Z

izpodbijanim sklepom je odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi, s

katerim je izvršilno sodišče v izvršilni zadevi opr. št. In

2005/00073 upnika J. V. iz Č., zoper dolžnika E. d.o.o., dovolilo

izvršbo zaradi izterjave terjatve 462.066,38 SIT s pripadajočimi

obrestmi na nepremičnini, vpisani pri vl. št. xx k.o. K., pri kateri

je vpisana parc. št. yy, v celoti v lasti dolžnika. Gre za vpis po

uradni dolžnosti (86. člen ZZK-1), pri katerem je odločanje

zemljiškoknjižnega sodišča omejeno. Po 2. odstavku 148. člena ZZK-1

pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora

zemljiškoknjižno sodišče upoštevati pogoje iz 2. do 5. točke 1.

odstavka istega člena (da listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno

sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih

lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so

podlaga za vpis, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, da

po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in da so

izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto

vpisa določa ta zakon). Ker so bili navedeni pogoji izpolnjeni, je

zemljiškoknjižno sodišče pravilno odločilo o zaznambi izvršbe po

uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča z dne

9.6.2005, kateremu je bil priložen sklep o izvršbi, ki ga je izdalo

Okrajno sodišče v N. dne 19.4.2005, opr. št. In 2005/00073. Dejstvo,

da je bil po izdaji sklepa o izvršbi nad dolžnikom (zemljiškoknjižnim

lastnikom nepremičnine in udeležencem tega postopka) začet postopek

prisilne poravnave (sklep Okrožnega sodišča v N., opr. št. St 15/2005

z dne 1.6.2005), zato ne more vplivati na pravilnost in zakonitost

odločitve prvostopnega sodišča, da se sklep o izvršbi zaznamuje. Zato

je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter dovolilo izbris zaznambe

nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161.

člena ZZK-1).