Appeal dismissed; costs in partition proceedings follow civil procedure rules upon withdrawal of request.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stroške odgovora na pritožbo nosi nasprotni udeleženec sam.

[JEDRO]

V primeru umika predloga za delitev skupnega premoženja se o stroških

postopka odloči po pravilih pravdnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno odločilo, da

skupne stroške, to je takso za predlog, nosi predlagateljica,

nasprotnemu udeležencu pa mora povrniti njegove stroške v znesku

79.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Predlagateljica se proti sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih

razlogov s predlogom, da se spremeni tako, da bodo pravilno

upoštevane določbe materialnega prava. Takso, navedeno v 1. točki

izreka, je skupaj z opominsko takso, skupno 24.000,00 SIT, plačala že

15.3.2001. Nasprotnemu udeležencu so stroški priznani z zamudnimi

obrestmi, čeprav obresti ni zahteval.

Po določbi 1. odst. 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške,

razen, če zakon določa drugače. Umik predloga pri tem ni izvzet. Taka

ureditev je posledica dejstva, da v nepravdnem postopku ne gre za to,

katera stranka bo v postopku uspela, temveč je odločilen interes

udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Praviloma mora

zato vsak udeleženec dokončno sam trpeti svoje stroške. Tudi

nasprotni udeleženec je imel pravni interes, saj je v postopku ves

čas aktivno sodeloval, še več, uveljavljal je celo višji, 60 % delež

zase. Nesprejemljiva je obrazložitev odločbe, ki navaja

predlagateljičino krivdo za nastanek nasprotnikovih stroškov. Netočna

je ugotovitev, da je predlog umaknila iz razloga, ker je nasprotnik

oporekal njenemu predlogu delitve. Bistveno je, da je predlagala

delitev s prodajo solastne nepremičnine, s čimer se ni strinjal,

kakor tudi ne z deležem, bi pa lahko mirno vztrajal pri nadaljevanju

postopka in v pravdi dokazal višji delež. Jasno je torej, da v

konkretnem primeru ne more biti govora o izključni krivdi

predlagateljice, če že, bi bila krivda lahko kvečjemu obojestranska.

To pa spet privede do uporabe 1. odst. 35. člena ZNP. Nasprotni

udeleženec očitno umiku predloga ni nasprotoval zato, ker celotno

solastno premoženje uživa sam. Tako je izigral predlagateljico, ki je

v vsem ravnala pošteno, ni zahtevala višjega deleža, v dobri veri, da

bo vendarle s pomočjo sodišča prišla do svojega polovičnega deleža na

skupnem premoženju.

V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Dejstvo, da je predlagateljica že poravnala sodno takso, ki jo kot

skupni strošek postopka bremeni po izpodbijanem sklepu, na pravilnost

odločitve v tej smeri v ničemer ne vpliva. Očitno jo predlagateljica

kot tako celo sprejema, saj sicer takse ne bi plačala. Pritožbenemu

stališču glede odločitve o povrnitvi stroškov nasprotnemu udeležencu,

ni mogoče slediti. Namen nepravdnega postopka je nedvomno res ta, da

se uredijo sporna pravna razmerja udeležencev in zato ne gre za obseg

njihovega formalnega uspeha v postopku. Vendar pa je interes obeh

strank uresničen le, če je postopek končan z odločitvijo, ki njuno

razmerje dejansko, torej vsebinsko uredi. V taki situaciji zato

praviloma vsak od udeležencev dokončno trpi svoje stroške postopka. V

primeru, ko je postopek sicer zaključen, vendar ne z ureditvijo

razmerja, ampak iz formalnih razlogov, pa po presoji pritožbenega

sodišča ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev

stroškovnih posledic. Strinja se zato s prvostopenjskim stališčem in

argumenti za sprejeto odločitev po določbah Zakona o pravdnem

postopku (ZPP) v zvezi s stroški po umiku tožbe oziroma predloga. Ker

bi, tako kot pritožnica meni za nasprotnika, da bi imel vso možnost

vztrajati na nadaljevanju postopka (člen 24/1 ZNP), namesto da je z

umikom predloga soglašal, enako lahko vztrajala sama, je ustrezna

prvostopenjska ocena, da se je pritožnica za umik odločila

enostransko. Krivdo za posledično nasprotniku nastale stroške, ki jo

omenja prvo sodišče, je torej razumeti kot okoliščino na njeni

strani, oziroma vzrok za nastanek stroškov na nasprotni strani.

Povrnitev le-teh pa je bila, v nasprotju s pritožbenimi trditvami,

zahtevana z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kar je razvidno iz vloge z

dne 25.3.2004 na red.št. 33.

Po obrazloženem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni

dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 365,

tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).

Odločitev o stroških odgovora na pritožbo je v skladu z določilom

366. člena ZPP (v zv. s čl. 37 ZNP), po katerem odgovor na pritožbo

zoper sklep ni predviden.