Appeal allowed; court voided first instance for failing to cure formal defect of missing court fee proof before service.

Pritožbi se ugodi, sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču

prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 25.2.2005 ugotovilo, da se

tožba šteje za umaknjeno in pravdni postopek ustavilo, svojo

odločitev pa oprlo na določbo 2. odstavka 105.a člena ZPP. S sklepom

dne 4.3.2005 pa je odmerilo stroške tožene stranke v višini 77.200,00

SIT in svojo odločitev oprlo na določbi 1. odstavka 158. in 1. ter 7.

odstavka 163. člena ZPP.

Tožeča stranka s pritožbo izpodbija oba sklepa. Navaja, da je bila

taksa za tožbo plačana pravočasno, 10.1.2005, pri čemer je bila

kopija potrdila o plačilu poslana sodišču v predvidenem 15 dnevnem

roku. V kolikor bi držala navedba sodišča o neplačilu sodne takse, je

sodišče z vročitvijo tožbe toženi stranki v odgovor bistveno kršilo

določbe pravdnega postopka in zato tudi neutemeljeno naložilo tožeči

stranki plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

Pritožbi sta utemeljeni.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka dne 29.11.2004 proti

toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila 1.780.000,00 SIT s

pripadki, pri čemer dokazila o plačilu sodne takse za tožbo ni

priložila (1. odstavek 180., 1. odstavek 105.a člena ZPP). Dne

1.12.2004 je sodnica odredila vročitev tožbe v odgovor toženi

stranki, in tožena stranka je na tožbo odgovorila dne 22.12.2004. S

sklepom dne 27.12.2004 je sodišče pozvalo tožečo stranko, da tožbo

dopolni s predložitvijo dokazila o plačani sodni taksi, in jo

opozorilo na posledice, če v skladu s sklepom ne bo ravnala. Sklep je

bil pooblaščencu tožeče stranke vročen 4.1.2005. S sklepom dne

25.2.2005 je sodišče pravdni postopek ustavilo, ker je štelo, da je

tožba umaknjena, saj tožeča stranka ni ravnala v skladu s sklepom z

dne 27.12.2004, ker dokazila o plačilu sodne takse za tožbo ni

predložila. Tožena stranka, ki je ta sklep prejela 1.3.2005, je s

pisno vlogo dne 2.3.2005 zahtevala povrnitev pravdnih stroškov po

specificiranem stroškovniku. S sklepom dne 4.3.2005 je sodišče

pravdne stroške tožene stranke odmerilo in jih na pravni podlagi 1.

odstavka 158. člena ZPP naložilo v plačilo tožeči stranki (znesek

77.200,00 SIT s pripadki).

Zaradi povedanega ni točna pritožbena ugotovitev tožene stranke, da

je pravočasno in v skladu s sklepom sodišča z dne 27.12.2004

predložila dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo, saj podatki spisa

te trditve ne potrjujejo, kakšnih dokazov za svojo nasprotno trditev

pa tožeča stranka v pritožbi niti ni ponudila. Pritožbi je sicer

priložila plačilni nalog, ki potrjuje, da je bila sodna taksa za

tožbo v znesku 17.100,00 SIT plačana 10.1.2005 (torej v 15 dnevnem

roku), ni pa dokazala, da je sodišču pravočasno predložila dokazilo o

plačilu dolžne sodne takse.

Kljub temu pa je pritožbeno opozorilo, da v obravnavanem primeru ni

bilo pogojev za uporabo določbe 2. odstavka 105. a člena ZPP,

utemeljeno. ZPP v 105.a členu taksativno našteva vloge, za katere je

plačilo sodne takse procesna predpostavka. Takšna vloga je tudi

tožba, kateri mora biti predloženo dokazilo o plačilu dolžne sodne

takse (1. odstavek 105.a člena, 1. odstavek 180. člena ZPP). Če tožbi

ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse, ki morajo biti plačane

po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev

plačila sodnih taks, ravna sodišče s takšno vlogo kot z nepopolno

vlogo. Neplačilo sodne takse oziroma opustitev predložitve dokazila o

njenem plačilu predstavlja sicer formalno pomanjkljivost tožbe, s

katero zakonodajalec uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in

zagotavlja procesno disciplino strank. Ni pa takšne narave, da bi

preprečevalo vsebinsko obravnavanje tožbe (kot npr. nerazumljiva

tožba, ki terja ravnanje sodišča po 1. odstavku 108. člena ZPP v vseh

fazah postopka, saj preprečuje vsebinsko obravnavanje tožbe). Zato je

takšno formalno pomanjkljivost tožbe mogoče odpraviti le do končanega

predhodnega preizkusa tožbe, to je do vročitve tožbe toženi stranki v

odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP). V nasprotnem primeru (če torej

nepopolno tožbo sodišče vroči toženi stranki v odgovor) mora sodišče

zaradi zamude opravljenega procesnega dejanja (ravnanja z nepopolno

vlogo) tožbo vsebinsko obravnavati in sodno takso za tožbo prisilno

izterjati.

Ker v obravnavanem primeru sodišče ni tako ravnalo, marveč je kljub

formalno nepopolni tožbi le-to vročilo toženi stranki v odgovor

(tožena stranka pa je nanjo tudi odgovorila), nato pa šele izdalo

sklep na pravni podlagi 1. odstavka 108. člena ZPP in nato

izpodbijana sklepa, je zagrešilo z izdajo sklepa o ustavitvi postopka

relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavka

339. člena ZPP, kar tožena stranka tedaj utemeljeno uveljavlja.

Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep razveljavilo, zaradi

takšne odločitve pa tudi izpodbijani sklep z dne 4.3.2005 o odmeri

stroškov, saj pogoji za ustavitev pravdnega postopka niso bili podani

in zato tudi ne za izpodbijano stroškovno odločitev na pravni podlagi

1. odstavka 158. člena ZPP.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 3. točke 365.

člena ZPP, odločitev o pritožbenih stroških pa na določbi 3. odstavka

165. člena ZPP.