Appeal dismissed; post-contract circumstances cannot justify rescission, only revocation or specific performance.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe, ne morejo biti razlog

za njeno razveljavitev. Tožnik, ki se v tožbi ni skliceval na

morebitne napake pri sklenitvi izročilne pogodbe, ampak je toženki

očitana velika nehvaležnost in neizpolnitev prevzetih pogodbenih

obveznosti, ne more zahtevati razveljavitve izročilne pogodbe, ampak

jo ima pravico preklicati in zahtevati vrnitev izročenega ali

prisilno izpolnitev pogodbene obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek, naj se razveljavita izročilna pogodba, ki sta jo pravdni

stranki sklenili dne 12.2.2001, in izjava o soglasju z istega dne.

Tožniku je naložilo, da mora toženki povrniti 116.594,00 SIT njenih

pravdnih stroškov z obrestmi od sodbe dalje.

Tožnik se je proti sodbi pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega

prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je

preklical pogodbo s tem, ko je zahteval njeno razveljavitev. Ponovno

se sklicuje na toženkino veliko nehvaležnost. Toženka je preuredila

sobo, ki si jo je v pogodbi izgovoril zase. Poleg tega ga je

prikrajšala za priboljške, ker tožnik zdaj niti za žepnino nima. Hudo

mu je, ker toženka ni skrbela niti za lastnega očeta, ko je zaradi

bolezni potreboval oskrbo in zdravo hrano, čeprav se je v pogodbi k

temu zavezala. Tožnika, ki je star in bolan, toženkino ravnanje hudo

žalosti. Ker toženka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjevala, bi

bilo nepravično, če bi pogodba ostala v veljavi. Tožnik zato predlaga

razveljavitev izpodbijane sodbe. Obenem prosi za oprostitev plačila

sodnih taks.

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Če pride pri sklenitvi pogodbe do napak, lahko pogodbeniki zahtevajo,

naj se pogodba razveljavi. Okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi

pogodbe, pa ne morejo biti več razlog za njeno razveljavitev. Ker bi

bilo v določenih primerih vendarle krivično takšno pogodbo ohraniti v

veljavi, daje pravni red pogodbenikom pod določenimi pogoji pravico

odstopiti od pogodbe, jo preklicati ali zahtevati njeno razvezo, s

čimer pogodbene obveznosti ugasnejo.

Tožnik se v tožbi ni skliceval na morebitne napake pri sklenitvi

izpodbijane izročilne pogodbe, ampak je toženki očital njeno veliko

nehvaležnost in neizpolnitev prevzetih pogodbenih obveznosti. Sodišče

prve stopnje je zato upravičeno ocenilo, da je tožnikov zahtevek za

razveljavitev pogodbe nesklepčen. Takšno stališče ima jasno oporo v

115. čl. Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter

Uradni list RS, št. 17/91 do 67/01), po katerem ima izročitelj

pravico preklicati pogodbo oziroma izročitev in zahtevati vrnitev

izročenega ali pa zahtevati prisilno izpolnitev pogodbenih

obveznosti.

Tožnik torej, upoštevaje trditveno podlago tožbe, ni upravičen do

razveljavitve sporne pogodbe. Pritožbena trditev, da je v zahtevku za

razveljavitev pogodbe vsebovan tudi preklic izročitve, nima pravne

podlage. Gre namreč za dve različni pravni sankciji, ki se ne

razlikujeta samo po podlagi, ampak tudi po učinkih. Predvsem pa je

tožnik s tožbo zgrešil stvarno legitimacijo. Med udeleženci izročilne

pogodbe in izjave o soglasju z dne 12.2.2001 namreč nista bili le

pravdni stranki, pač pa tudi M. T. in V. T. mlajši. Tožnik bi zato

svoj zahtevek moral naperiti tudi proti njima oziroma njunim pravnim

naslednikom, ker gre za nujno sosporništvo. To je vselej podano, ko

upravičena oseba izpodbija pogodbo, zato je treba v takem primeru s

tožbo zajeti vse udeležence pogodbenega razmerja. Zaradi pravne

skupnosti med njimi je namreč spor mogoče rešiti le na enak način za

vse.

Tožnik v pritožbi zgolj ponavlja svoje prejšnje trditve, ki jih je

sodišče prve stopnje že pravilno materialnopravno ocenilo. Razlogov o

očitani zmotni uporabi materialnega prava pritožba ne navaja. Tudi ne

pove, kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi

zagrešilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se je zato pri

preizkusu izpodbijane sodbe omejilo le na uradoma upoštevne kršitve,

teh pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Ker pritožbeni razlogi

niso podani, je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in

izpodbijano sodbo potrdilo na podlagi 353. čl. Zakona o pravdnem

postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04).

Izrek o pravdnih stroških je odpadel, ker jih stranki nista

priglasili.

O tožnikovem predlogu za taksno oprostitev je že odločalo sodišče

prve stopnje, ki je v sklepu z dne 6.3.2003 tožnika oprostilo plačila

sodnih taks v tem postopku. Ker sklep o oprostitvi plačila taks po 1.

odst. 14. čl. Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 in

Uradni list RS, št. 48/90 - 73/03), učinkuje od dneva, ko je pri

sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in

dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje, ponovno

odločanje o taksni oprostitvi ni potrebno niti dopustno.