Court allows appeal where mentally incapacitated person can independently authorize representation in capacity restoration proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment that rejected the applicant's lawyer's application due to a missing power of attorney. Although the applicant lacks full civil capacity, the court recognized her procedural capacity under Article 45(2) of the Civil Procedure Act to initiate a capacity restoration case. The court ruled that the first instance incorrectly applied material law standards to the validity of the authorization, which is governed solely by procedural law.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 45. člena ZNP; 2. odstavek 54. člena ZNP: A person deprived of civil capacity retains procedural capacity to initiate a proceeding for the restoration of civil capacity and may independently authorize another person to represent them in that specific proceeding, requiring only their ability to understand the legal consequences.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Čeprav predlagateljico zaradi odvzete poslovne sposobnosti zastopa
skrbnik kot zakoniti zastopnik, lahko predlagateljica samostojno
pooblasti za zastopanje v postopku za vrnitev odvzete poslovne
sposobnosti tudi koga drugega. V ta namen zadošča njena procesna
sposobnost, ki ji jo priznava 2. odstavek 45. člena ZNP. Takšno
pooblastilo namreč učinkuje le v tem postopku, zato se veljavnost
pooblastila presoja po procesnem in ne po materialnem pravu.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo
pooblaščenca predlagateljice z dne 27.1.2006, ker pooblaščenec v
odrejenem roku ni predložil ustreznega pooblastila.
Pooblaščenec predlagateljice se je proti navedenemu sklepu pravočasno
pritožil. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge, posebej pa
na napačno uporabo materialnega prava. Poudarja, da se za vrnitev
poslovne sposobnosti smiselno uporabljajo zakonska določila, ki
veljajo za odvzem poslovne sposobnosti. Predlog za uvedbo postopka
lahko zato vloži tudi oseba, o kateri se vodi postopek, če je
sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga. Ta
sposobnost pri predlagateljici ni spremenjena, odkar je dopolnila 18
let. Sodišče bi se pred izdajo sklepa o tem moralo prepričati, ne pa
da je brez opore v zakonu njeno vlogo zavrglo. Predlaga, naj
pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in vrne
sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožba je utemeljena.
V postopku za vrnitev poslovne sposobnosti se po 2. odstavku 54.
člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur.l. SRS, št. 30/86 in
20/88 ter Ur.l. RS, št. 87/02 in 131/03) smiselno uporabljajo
pravila, ki veljajo v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, razen
52. člena ZNP, ki ureja pravico do izrednih pravnih sredstev. Po 2.
odstavku 45. člena ZNP lahko predlog za uvedbo postopka vloži tudi
oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen
in pravne posledice svojega predloga. Navedeno zakonsko določilo
torej daje predlagateljici ne le položaj formalne udeleženke v
postopku, ampak ji obenem priznava procesno sposobnost, čeprav ji je
bila poslovna sposobnost odvzeta. Gre za izjemo od splošnega pravila,
po katerem so procesno sposobne samo osebe, ki so popolnoma poslovno
sposobne.
Potemtakem bi predlagateljica lahko sama predlagala uvedbo postopka
za vrnitev odvzete poslovne sposobnosti, vendar je v obravnavanem
primeru tak predlog v njenem imenu vložil njen pooblaščenec. Sodišče
prve stopnje je njegovo vlogo z dne 27.1.2006 napačno ocenilo kot
nepopolno. Čeprav predlagateljico zaradi odvzete poslovne sposobnosti
zastopa skrbnik kot zakoniti zastopnik, lahko predlagateljica
samostojno pooblasti za zastopanje v tem postopku tudi koga drugega.
V ta namen zadošča njena procesna sposobnost, ki ji jo priznava 2.
odstavek 45. člena ZNP. Takšno pooblastilo namreč učinkuje le v tem
postopku, zato se veljavnost pooblastila presoja po procesnem in ne
po materialnem pravu.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju izhajalo iz zmotnega
materialnopravnega izhodišča, da bi moral pooblastilo, ki ga je
predlagateljica za zastopanje v tem postopku dala pooblaščencu,
odobriti njen skrbnik. Izpodbijani sklep, ki predlagateljici odreka
procesno legitimacijo, je torej nepravilen in nezakonit. Obenem pa je
tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve
stopnje ni ugotavljalo, ali je predlagateljica sposobna razumeti
pomen in pravne posledice svojega predloga. Če bi se izkazalo, da
predlagateljica te sposobnosti nima, bi sodišče prve stopnje njen
predlog sicer moralo zavreči, kljub temu pa bi v skladu z 2.
odstavkom 22. člena ZNP moralo nadaljevati postopek po uradni
dolžnosti.
Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi ugodilo in
izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem
postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 36/04 - ur.p.p.) v
zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek.
Sodišče prve stopnje bo moralo najprej preveriti, ali je
predlagateljica sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega
predloga, nato pa odločiti o vrnitvi njene poslovne sposobnosti,
bodisi po njenem predlogu, bodisi po uradni dolžnosti.