Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1680/2004 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1680.2004 AI generated

Default judgment dismissed due to failure to explain factual basis and legal grounds in reasoning.

Case Number VSL sklep I Cp 1680/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court vacated the first-instance default judgment and the related costs order, returning the case for retrial. The lower court issued a default judgment against the defendant because she failed to file a response within the statutory period, relying on facts alleged in the plaintiff's complaint. However, the court failed to explicitly identify which specific facts from the complaint it adopted as the basis for its decision or which legal provision it applied, rendering the judgment unreviewable.

Legislator headnote

AI generated

318. člen ZPP; 339. člen ZPP: A default judgment must clearly state the material facts adopted from the complaint and the specific legal norm applied; without such reasoning, the judgment cannot be reviewed and must be vacated.

Keywords

AI generated
default judgment reasoning requirement vacatur civil procedure reviewability ZPP factual basis

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pitožbama se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter

zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno,

katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko

podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer

sodbe ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženki naložilo,

da tožniku plača 187.000,00 SIT z obrestmi, zavrnilo pa je njegov

predlog za izdajo začasne odredbe. Z izpodbijanim sklepom pa je prvo

sodišče prvotoženki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške.

Proti sodbi in posebej proti sklepu vlaga toženka pritožbi. V

pritožbi proti sodbi navaja, da sta po njenem mnenju obe toženki

enotni sospornici, kar pomeni, da se pravdno dejanje, odgovor na

tožbo, ki ga je vložila drugotoženka, v svojih učinkih razteza tudi

na prvotoženko. Sicer pa je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove

le do višine vrednosti podedovanega premoženja, če pa je več dedičev,

so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, vsak le do višine

vrednosti svojega dednega deleža. Prvotoženka je podedovala le

polovico zapuščine in je torej odgovorna le do polovice dolga, če bi

ga tožnik v tem postopku res izkazal. Ker se bo postopek proti

drugotoženki nadaljeval, lahko pride do situacije, da bo imel tožnik

dva izvršilna naslova za isto terjatev. V zvezi s stroškovno

določitvijo pa prvotoženka le to izpodbija zato, ker še ni znan

rezultat v zvezi z odločitvijo o glavni stvari, glede na to, da je

proti zamudni sodbi vložila pravočasno pritožbo. Predlaga še taksno

oprostitev.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo proti prvotoženki zato,

ker le ta v zakonsko določenem roku ni vložila odgovora na tožbo in

ker naj bi utemeljenost tožbenega zahtevka izhajala iz dejstev, ki so

navedena v tožbi, ta pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je

predložila sama tožeča stranka. Skratka sodišče prve stopnje je

ugotovilo, da naj bi bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne

sodbe iz 318. člena ZPP. Pri tem pa prvo sodišče svoje ugotovitve, da

utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v

tožbi, ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi le

prepisalo določbo 318. člena ZPP. Vendar pa ima toženec pravico

izpodbijati zamudno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov izvzemši

zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za

izpodbojni razlog zmotne uporabe materialnega prava mora pritožnik

vedeti, katero pravno normo je sodišče uporabilo, da bi lahko

pretehtal, ali je uporabilo pravo normo in ali jo je pravilno

uporabilo. Pri tem pa mora vedeti, katera dejstva je sodišče štelo

kot pravno relevantna. Sodišče mora torej zamudno sodbo utemeljiti

enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi in mu je

prihranjeno le ugotavljanje dejanskega stanja. Tudi pri zamudni sodbi

mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna

dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje

odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Tega iz prvostopne

sodbe ni razvidno, pritožbeno sodišče pa nima pooblastila, da bi samo

saniralo takšno kršitev, torej pomanjkljivo obrazložitev, kar

predstavlja pritožbeni razlog iz 14. točke 2. odstavka 339. člena

ZPP. Ker torej prvostopne sodbe zaradi pomanjkljivih razlogov ni

mogoče preizkusiti, jo je treba razveljaviti in zadevo vrniti prvemu

sodišču, da ponovno, če oceni da so izpolnjeni pogoji, izda zamudno

sodbo in jo ustrezno utemelji. Glede na spredaj navedeno stališče

glede pomanjkljive obrazložitve zamudne sodbe in nemožnosti

pritožbenega sodišča, da samo nadomesti pomanjkljive prvostopne

razloge (enako stališče izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS pod

opr. št. II Ips 295/2003) pritožbeno sodišče ni posebej obravnavalo

pritožbenih izvajanj, ker bi z opredeljevanjem do pritožbenih stališč

zavzelo stališče do vprašanja sklepčnosti tožbenega zahtevka, kar pa

je primarno stvar obrazložitve prvostopnega sodišča. V posledici

razveljavitve izpodbijane sodbe pa je pritožbeno sodišče moralo

ugoditi tudi pritožbi proti sklepu o stroških, ker je odločitev o

stroških postopka vezana na odločitev o tožbenem zahtevku iz zamudne

sodbe.