Appeal allowed: Grandparent lacks right to buy apartment under Housing Act as not a close family member.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment, granting the appeal and modifying the decision to deny the grandparent's request to purchase the apartment. The court found that the grandparent, living in an economic community with the deceased grandmother, did not qualify as a close family member under the Housing Act. Consequently, the statutory right to purchase the property did not transfer to her, and the first instance court incorrectly applied the law regarding close relatives.
Legislator headnote
AI generatedArticle 147 paragraph 3 of the Housing Act; Article 6 of the Housing Act: The right to purchase a housing unit upon the death of the original owner transfers only to a spouse or a close family member defined by law; an economic community with a grandparent does not constitute a close family relationship for this purpose.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se
tožbeni zahtevek, ki glasi:
1. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh skleniti s tožečo
stranko naslednjo
KUPOPRODAJNO POGODBO
ki sta jo na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. l.
RS 18/91) dogovorila in sklenila
H. d.o.o., kot prodajalka
in
Č. B., kot kupec
1. čl.
Pogodbeni stranki ugotavljata, da je prodajalka lastnica trisobnega
stanovanja št. xx, ki je v IV. nadstropju stanovanjske hiše M. v L.,
ki meri 69,34 m2 ter, da ima prodajalka solastniški delež na vseh
prostorih, delih, objektih in napravah v navedenem stanovanjskem
bloku.
Nadalje stranki ugotavljata, da je kupec upravičen do odkupa
navedenega stanovanja, kot najemnik na podlagi sodbe Okrajnega
sodišča opr. št I P 444/95.
Vrednost stanovanjske točke se določi na 30. dan po vložitvi zahteve
za prodajo stanovanja, ki je bila vložena dne 6.2.1992.
2. čl.
Nadalje stranki ugotavljata, da je kupec državljan R Slovenije ter,
da se vrednost stanovanja določi z množenjem znanega števila točk, ki
ga je doseglo stanovanje ob ocenjevanju, ki znaša 238 točk, vrednosti
točke, ki znaša 89.95 SIT, ter uporabne površine stanovanja 69,34 m2,
ter korekcijskega faktorja 0,966 tako, da znaša vrednost stanovanja
1.433.966,70 SIT.
3. čl.
Prodajalka proda, kupec pa kupi stanovanje, ki je navedeno v 1. čl.
te pogodbe. Kupec bo plačal stanovanje v enkratnem znesku in sicer v
60-ih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe s 60 % popustom tako, da
znaša kupnina za navedeno stanovanje 573.586,68 SIT.
Kupec bo kupnino plačal na ŽR, ki mu ga je prodajalka dolžna
sporočiti ob sklenitvi pogodbe.
Prodajalka proda kupcu stanovanje prosto bremen. Kupec kupuje
stanovanje v stanju kakršen je.
4. čl.
Prodajalka dovoljuje, da se v E knjigi zemljiške knjige, ki se vodi
pri Okrajnem sodišču na stanovanju iz 1. čl. te pogodbe, vknjiži
etažna lastnina na osebo z imenom
Č. B. v celoti ter,
da se na isto osebo vknjiži solastninski delež na skupnih prostorih,
delih, objektih in napravah, ki služijo hiši kot celoti, ter pravica
uporabe na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše M. v L..
Vpis v zemljiško knjigo predlaga kupec.
5. čl.
Kupec stanovanja ne sme odprodati, ali s kakšnim drugim pravnim
poslom med živimi, pred dokončnim poplačilom pogodbene cene.
6. čl.
Če kupec v roku 60-dni po podpisu te pogodbe ne plača pogodbene cene,
je pogodba razdrta po samem zakonu.
7. čl.
Prometni davek in stroške sodne overovitve pogodbe plača prodajalka.
8. čl.
Z dnem sklenitve te pogodbe prevzame kupec vse pravice in obveznosti,
ki jih ima lastnik stanovanja.
9. čl.
V primeru spora je pristojno sodišče v Ljubljani.
Pogodba je sestavljena v 6-ih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka
pogodbena stranka po 3-izvode.
Sklenjeno in podpisano v Ljubljani, dne
Kupec: Prodajalka:
Č. B. H. d.o.o.
ter v nadaljnjih 15-ih dneh od dneva, ko tožeča stranka plača
pogodbeno ceno izročiti tožeči stranki tri enake izvode te pogodbe,
na kateri bo podpis zastopnika tožene stranke sodno overjen, sicer bo
pogodbo nadomestila ta sodba
z a v r n e .
1. Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki 103.500,00 SIT pravdnih
stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in 55.800,00 SIT
pritožbenih stroškov, oboje v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.
[JEDRO]
V primeru smrti imetnika stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ,
vnukinja kot uporabnica nima pravice do sklenitve kupoprodajne
pogodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
V tretjem odločanju je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena
stranka dolžna skleniti kupoprodajno pogodbo za trosobno stanovanje
št. xx v četrtem nadstropju stanovanjske hiše M. v L. v izmeri 69,34
m2 za kupnino 573.586,68 SIT plačljivo v roku 60 dni. V posledici
take odločitve je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov
v znesku 178.000,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena
stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni
pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne
tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in
zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da
je tožnica vnukinja bivše imetnice stanovanjske pravice in ne spada v
krog oseb, ki jih zakon šteje za ožje družinske člane in katerim
pripada pravica do odkupa stanovanja na podlagi 3. odstavka čl. 147
SZ. Pokojna imetnica stanovanjske pravice je živela pred smrtjo in v
času vložene zahteve za odkup v domu upokojencev. Četudi je bilo s
sodbo Okrajnega sodišča ugotovljeno, da je tožnica imela status
uporabnice, je imelo to za posledico samo njeno pravico, da se nanjo
prenese pravica sklenitve najemne pogodbe. Za odkup stanovanja po čl.
147 SZ določa druge pogoje kot za sklenitev najemne pogodbe in
tožnici ne gre pravica do odkupa stanovanja. Sodišče tudi zmotno
tolmači pojem dalj časa trajajoče življenske skupnosti. Taka skupnost
je izenačena z zakonsko skupnostjo. To ni ekonomska skupnost, ampak
bistveno več. Sicer pa tožnica ni dokazala niti ekonomske skupnosti
in sodišče zmotno šteje, da je dokazno breme na toženi stranki.
Pritožba je utemeljena.
Po določilu tretjega odstavka člena 147 Stanovanjskega zakona (Ur.
list RS 18/91-I-23/96; v nadaljnjem besedilu SZ) se v primeru smrti
bivšega imetnika stanovanjske pravice pravica sklenitve kupoprodajne
pogodbe prenese na zakonca ali osebo, s katero je imetnik
stanovanjske pravice živel v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti oziroma na drugega ožjega družinskega člana navedenega v
najemni pogodbi v primeru, če je prejšnji imetnik stanovanjske
pravice umrl pred potekom roka za privatizacijo, v primeru razveze
zakonske zveze pa na tistega zakonca, ki ostane oziroma postane
najemnik stanovanja. Ožje družinske člane opredeljuje čl. 6 SZ, ki
določa, da so ožji družinski člani zakonec lastnika ali oseba, s
katero lastnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki
sta jih po zakonu dolžna preživljati. Iz ugotovitev sodišča prve
stopnje izhaja, da je bila imetnica stanovanjske pravice na spornem
stanovanju babica tožnice D. P., ki je umrla 26.12.1991, to je po
uveljavitvi SZ. Tožnica kot vnukinja nima pravice do sklenitve
kupoprodajne pogodbe, saj ni oseba na katero je prešla ta pravica
(čl. 147/3 v povezavi s čl. 6 SZ). Materialnopravno zmotno je
stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica ožji sorodnik, ker je
več kot dve leti živela v ekonomski skupnosti z bivšo imetnico
stanovanjske pravice, saj za kaj takega ni pravne podlage, niti da
spada med ožje družinske člane tisti sorodnik do vključno drugega
dednega reda, ki je na dan uveljavitve SZ živel v ekonomski skupnosti
s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice (uporabnik). Tožnica kot
vnukinja ni ožji družinski član po čl. 6 SZ, niti oseba iz tretjega
odstavka čl. 147 SZ, na katero je prešla pravica do odkupa stanovanja
in je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je
ugodilo tožbenemu zahtevku ter je bilo utemeljeni pritožbi tožene
stranke ugoditi, saj tožnica ne sodi v krog upravičenih oseb, na
katere je prešla pravica do odkupa stanovanja in je bilo pritožbi
ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti (čl. 358 tč. 4 ZPP). Tožnica
kot uporabnica spornega stanovanja bi imela pravico do odkupa samo,
če bi bivša imetnica stanovanjske pravice umrla pred uveljavitvijo SZ
to je pred 19.10.1991.
Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o
pravdnih stroških. Tožnica v tej pravdi ni uspela in mora v posledici
tega povrniti toženi stranki pravdne stroške, ki so odmerjeni v
skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah ter
tudi pritožbene stroške. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl.
166 v zvezi s čl. 154/2 in 155 ZPP.