Appeal dismissed; plaintiff failed to prove payment was a transfer of debt, not a new payment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the defendant's claim for payment. The plaintiff argued that a specific bank account entry represented a payment, but the court found it was merely a reclassification of a debt owed to the plaintiff. The court ruled that the plaintiff's new evidence constituted inadmissible late submission and failed to explain why it could not have been presented earlier.
Legislator headnote
AI generatedZPP 337. odst. 1; ZPP 353. člen: A party cannot introduce new evidence or explanations at the appeal stage that were not presented at the first instance, and such submissions are inadmissible if the party failed to provide a valid reason for the delay.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Da znesek 253.753,30 SIT v navedeni prilogi pod kolono "vplačila"
dejansko ne predstavlja vplačila, temveč le preknjižbo tega
dolgovanega zneska v sporne terjatve, tožeča stranka ni pojasnila
pred sodiščem prve stopnje niti ni predložila novega izpiska, ki bi
izkazoval drugačno stanje na tekočem računu, kot ga je zatrjevala in
izkazovala tožena stranka. Pritožbene navedbe tako predstavljajo
pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi
odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč tudi ni pojasnila,
zakaj tega brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti pred
sodiščem prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o
izvršbi Okrajnega sodišča, opr. št. II I 724/96 z dne 3.4.1996, v 1.
in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne
in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 340. členu Zakona o
pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno
sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da
tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da s sklepom
pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo
vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodba sodišča
prve stopnje nepravilna. V pregledu individualnih knjižb in stanj
tekočih računov je na dan 29.2.1996 res pod kolono "vplačilo" vpisan
znesek 253.753,30 SIT, toda v začetku vrste je za datumom v stolpcu z
oznako "opis tr" navedena kratica "pre". To pa pomeni, da pri tem
znesku ni šlo za vplačilo, ampak za preknjižbo tega dolgovanega
zneska v sporne terjatve. Tožeča stranka je na ta način knjigovodsko
zaprla ta tekoči račun in negativni saldo prenesla med sporne
terjatve, ki gredo v izterjavo. Zato je tudi v "splošnih podatkih o
koristniku" z dne 14.3.1996 navedeno stanje nedovoljene prekoračitve
prav na dan 29.2.1996 v višini 253.753,30 SIT. Tožena stranka tako
dne 29.2.1996 ni ničesar plačala. Da je temu res tako, je razvidno
tudi iz primerjave z resničnim vplačilom zneska 400.000,00 SIT dne
14.7.1995 v "pregledu individualnih knjižb in stanj tekočih računov",
ko je rubrika v stolpcu "opis tr" prazna, saj gre za dejansko
vplačilo, kar je označeno na vrhu stolpca. O zatrjevanem plačilu bi
morala toženka predložiti dokaz ali ga vsaj predlagati. Toda takega
dokaza preprosto ni, ker ni ničesar plačala.
Pritožba je bila vročena nasprotni stranki v skladu z določbo prvega
odstavka 344. člena ZPP, vendar nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjevala, da je
terjani znesek 253.753,30 plačala 29.2.1996, in tudi predložila dva
izpiska tekočega računa (priloga B1). Tem navedbam tožeča stranka ni
oporekala niti se ni izrekla o izpiskih tekočega računa, predloženih
s strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje pa je svojo ugotovitev,
da je tožena stranka plačala dolgovani znesek v višini 253.753,30
SIT, oprlo tako na prilogo tožeče stranke A8 kot tudi na prilogo
tožene stranke B1. Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da iz
izpiska tekočega računa z dne 3.4.1996 (priloga B1) izhaja, da je
tožena stranka dolgovani znesek vplačala 29.2.1996 (glej rubriko
"opis spremembe"). Protispisna je zato pritožbena navedba, da tožena
stranka ni z ničemer izkazala, da je dolgovani znesek res plačala.
Nenazadnje je navedeni znesek označen kot vplačilo tudi v "pregledu
individualnih knjižb in stanj tekočih računov" (priloga A8). Da
znesek 253.753,30 SIT v navedeni prilogi pod kolono "vplačila"
dejansko ne predstavlja vplačila, temveč le preknjižbo tega
dolgovanega zneska v sporne terjatve, tožeča stranka ni pojasnila
pred sodiščem prve stopnje niti ni predložila novega izpiska, ki bi
izkazoval drugačno stanje na tekočem računu, kot ga je zatrjevala in
izkazovala tožena stranka. Pritožbene navedbe tako predstavljajo
pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi
odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč tudi ni pojasnila,
zakaj tega brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti pred
sodiščem prve stopnje. Kot tožeča stranka pravilno ugotavlja,
pritožbeno sodišče iz navedenega razloga tudi ne more upoštevati
novega izpiska, ki ga je le-ta predložila pritožbi.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na
navedeno dejansko stanje pravilno ugotovilo in tudi pravilno
uporabilo materialno pravo, ko je sklep o izvršbi v 1. in 3. točki
razveljavilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Ker pritožbeno sodišče
tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi
odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter
izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka
165. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje
stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).